9.08.2007
Izziv
Dragi moji ljudje, pred vas postavljam dokaj zanimiv izziv. Poskusite me prepričati, da nimam prav, ko rečem, da je vsak konec ljubezenske veze eno navadno sranje. Vedno je nekdo prizadet, vedno so zraven negativna čustva, neka čudna napetost, vedno je vsak zaključek veze eno navadno sranje. Tudi v primerih, ko si Adam in Eva obljubita, da bosta ostala prijatelja, tega prijateljstva noben od njiju ne izvede. Če ne prej, se sranje pokaže takrat, ko si Adam ali Eva omislita novega partnerja.
Konec koncev osebe, za katero si ugotovil, da je t.i. sranjce, niti ne moreš nikoli stoprocentno šteti za pravega prijatelja, saj ti je pred kratkim zlomila srce, ti rekla ‘veš nisi ti kriv, jaz sem kriva… ne vidim naju več kot par’ ali pa se je povaljala s tvojim najboljšim prijateljem.
Torej dragi moji, tema je odprta za vse vaše izkušnje, ugotovitve in protiargumente.
uRšuLa pravi,
9.08.2007 ob 15:06
se popolnoma strinjam….in naravnost SOVRAŽIM fraze, kot so: sej bova še naprej prijatelja…blablabla! bullshit!
preveč je čustev in skupaj preživetih trenutkov, vedno vsaj ena stran ”škripa” ker ima zlomljeno srce ali slabo vest..
9.08.2007 ob 15:07
Če gresta dva narazen je jasno, da je bilo nekaj med njima narobe, zato je razumljivo, da se težko razideta kot prijatelja. Kljub ne vem kakšnim obljubam, ki so dane le zato, da vse skupaj ne boli preveč. No ja, vse je odvisno od tega zakaj sta šla narazen. Če so po zraku leteli krožniki in če so padale glave, je jasno, da prijateljstva ne bo več. Če je šlo za sporazumno zadevo, pa ta možnost vsekakor obstaja. Seveda ne bo šlo za najboljša prijatelja, marveč le za znanca, ki se bosta na cesti pozdravila in si pač ne bosta skočila v lase. Poznam kar nekja bivših parov, ki hodijo skupaj na morje in se med sabo celo družijo. Taka sta recimo Bruce Willis in Demi Moore, taka sta dva, ki jih poznam osebno. Najbolj zanimivi pa so mi tisti bivši pari, ki se še vedno dobivajo na seks partijah in svojo agonijo podaljšujejo v nedogled. Parov, ki se ne marajo več, ko grejo narazen, je seveda največ, saj so se najedli sranja, ki je nastalo v zvezi.
Če govorim iz lastne izkušnje, pa ti lahko povem, da bi svojo bivšo najraje zadavil, če bi jo kje srečal. Pa ne zato, ker jo sovražim ali ker mi je zlomila srce, marveč zato, ker mi je vzela psa. Kljub dogovoru in obljubam, ki so bile dane le zato, da ne bi preveč bolelo.
9.08.2007 ob 15:56
Moram reči, da so moje izkušnje drugačne. Vsakič, ko se je kakšna veza končala, ni bilo ˝hude˝ krvi ali česa podobnega in sem še danes dober prijatelj vsem dekletom, ki so bila del mojega življenja in so me seveda tudi gradila. Kako sem prišel do tega? Nikoli si nisem nikogar lastil, zato odhod osebe iz ˝partnerstva˝ nikoli nisem gledal kot neko ˝izgubo˝ temveč samo zamenjavo situacije. Ker sem imel rad človeka (se pravi svoja dekleta) kot celotno osebo in ne samo kot tisto kar mi je ponujala v intimnem obdobju… Seveda nisem z vsemi v stalnih kontaktih, v nekaterih primerih je problem razdalja, v drugih sprememba osebe do te meje, da ni več enake valovne dolžine, ampak ne glede na vse, kadar kdo kaj potrebuje smo si na razpolago…
11.08.2007 ob 12:43
Človek, če še kdaj zaideš na ta blog, imam vprašanje za tebe.
Tvoj pogled na zaključke je zelo zanimiv in veseli me, da imaš drugačne, lepše izkušnje glede teh stvari in svaka čast, da ti/vam tak prijateljski odnos po vezi še lepo ratuje ohranjati.
Pa vseeno…kako tvoja sedanja punca gleda na tvoje stike z bivšimi?
Tvojega odgovora bom zelo vesela, sploh če bo drugačen od pričakovanega, saj kolikor poznam naravo večine žensk, bi jih kaj takega znalo resno zmotiti.