17.09.2007
Maksim Mrvica
Kadarkoli sva se s fantom pretekli mesec znašla v Big Bangu, sem se na poti iz trgovine vsakič pogovarjala sama s seboj. Imela sem monologe o tem, kako ga ne rabim, čeprav me je neustavljivo vabil. Gledal me je kot da si želi z menoj domov še isti dan. Njegove oči so mi govorile: ”ma hajde, ja znam isto kao i ti, da to želiš”.
Vsakič sem odločno odkorakala stran, čeprav z velikim trudom in s hudo muko. Ogledovala sem si ga vedno znova… vsak njegov centimeter. To je opazil tudi moj fant.
Opazil je, da me mika Maksim. Maksim Mrvica. Ali bolje rečeno - njegov CD The Piano Player.
Moje zadnje darilo (poleg moje najljubše bonbonjere) sta bila dva CD-ja 
Maksim Mrvica - A New World
in Maksim Mrvica - The Piano Player
Poslušam ga doma, vedno bolj pa iščem izgovore, da se vsedem v avto za kako uro in uživam ob tem, kar mi Maksim želi divje zaigrati. Mislim, da je tudi on zdaj bolj srečen odkar ne sedi več na tisti dolgočasni Big Bangovi polici.
Med mojimi favoriti se najdejo Nostradamus, Desert Skies, Exodus, Hana’s Eyes, Croatian Rhapsody. Mah! Vse so super!
Med poslušanjem pa se mi v glavi vrtijo slike njegovih rok, kako divje tolčejo po klavirskih tipkah, od njih pa po zraku frčijo črni trakovi:
17.09.2007 ob 19:06
Mam tudi jaz The Piano Player. Fantastičen je!