24.10.2007
Sanjski poklic - my ass
Že po osnovni šoli sem razmišljala o poklicu, ki bi me veselil. Seveda takrat je to zgledalo takole: ”Jaz bom kirurginja.”
Ker so se te sanje hitro razblinile, sem si po srednji šoli izbrala nekaj drugega. Nekaj bolj realnega: ”Angleščina mi je bila vedno kul, zakaj torej ne angleščine. Aja…dvopredmetni je…hmm… no, pa dajmo nekaj za zraven. Kaj bi… ok no, pa naj bo sociologija.” (Potem sem glavo razbijala s sociologijo veliko bolj z angleščino cela štiri leta.)
Torej, po tej logiki bom na koncu vsega učiteljica. Fino. Če nisem zaradi dolgčasa opazovala zapornikov nasproti naše srednje šole, sem opazovala naše učitelje skozi okna učilnic, ki so kar sredi pouka odhajali na pošto, se nekam odpeljali in vrnili, itd. Hodili so po šoli kar obuti, pili kavice po kabinetih in notri celo kadili pri odprtih oknih. Ni slabo.
No, zdaj sem tu. Hodim s čevlji po šoli, so what 
Pa tudi kabinet in frej ure imam. Uuuuu…
Prej nisem računala na vse posrane dneve, ki jih imajo učitelji. Pa nisem vedela, kako težko je dat učencu uradno kazen. No zdaj še to vem pa sploh ni fino. Včasih je očitno treba uporabit tudi taka birokratska jajca.
Moj sanjski poklic me očitno hoče rahlo zafrkavat in danes se sprašujem: ”A obstaja sploh kak poklic, kjer je vse fajn, zabavno in sproščeno?”
24.10.2007 ob 21:46
Obstaja, reče se mu ljubezen.
Seveda, če je tvoj sodelavec prava oseba
24.10.2007 ob 22:02
Hehe
če bi bil za to še ful plačan, bi blo pa res idealno 
24.10.2007 ob 22:31
Men se pa zdi da je poklic ˝tršice˝ zlo fajn…Odvisno sicer katere razrede imas..ampak delo z otroki zna bit zanimivo (ce seveda le- ti niso v obdobju svojega maksimalnega upornistva)
24.10.2007 ob 22:32
Sanjskost..je pa tko bolj trenuten pojem. Vsepovsod pride do trenutkov, ko se vprasas mi je res to took fajn delat? In trenutki, ko resnicno uzivas…Ne bi blo zanimivo, ce bi bli skos zadovoljni mnda..:lol: