V službi odprem mail… in pričaka me Tito:
Drugovi i drugarice,
samo provjeravam, dali ste na radnom mestu i slavite Dan republike!
A krivi ste sami, da radite! Da ste očuvali bratstvo i jedinstvo, kako sam vas učio, danas i sutra bi bili lepo kod kuće ili na odmoru!
TITO
Če sem spravila iz sebe svoje ”travme” glede meni najslabšega igralca, naj jih dam še za najslabšo igralko.
Claire Forlani.
Kdor si je ogledal samo film Meet Joe Black ve, o čem govorim.
Gledam film Face/Off in ne morem verjeti, da je nisem omenila že prej 
Gina Gershon
/gina_gershon/gina_gershon_001.jpg?74)
Čas je že bil za kako lepo slikico, ob kateri gre človeku po glavi: ”Wauuu…”
Danes naj bosta razloga za lep večer kar dva:
Diane Lane, ki je meni osebno zelo sexy…
…in Johnny Depp, da ne bodo non stop samo punce
1.
Sedim v čakalnici ambulante, ko se me nenadoma nekdo nežno dotakne po rami. Presenečeno se obrnem in zagledam svoja dva soseda. Starejši par, poročen že več kot 50 let. Meni sta bila vedno (in sta še) kot lastna stara starša. Rada podebatiram z njima, zato sem ju bila zelo vesela.
Vsedeta se poleg mene in s sosedo se začneva pogovarjat, nakar sosed ugotovi, da zdravstvene izkaznice nima s sabo. Vpraša ženo, če jo je sploh uzela. Ona o njegovi zdravstveni izkaznici seveda nima pojma.
”Pa sem te vprašal doma: Ali imaš kartico s sabo? in kaj si rekla? Ja imam. In sva šla. A te nisem to vprašal?”
”Ja, jaz sem mislila, da me sprašuješ za mojo kartico.” (oba sta imela na isti dan pregled)
Isto stvar jo je še trikrat vprašal.
Pred vsemi ljudmi v čakalnici, je svojo živčnost znesel nad ženo in se nejevoljno odpravil domov iskat zadevo.
”Joooj teli tečni stari desci, kako naj jaz vem, kje ima on svojo zdravstveno,” je bilo še zadnje, kar sem slišala od sosede, preden me je sestra poklicala, naj vstopim v ordinacijo.
______________________________________________
2.
Teta pokliče po telefonu:
Teta: ”Oo Tinca, kako si?”
Tina: ”O. Fino. Kako je pri vas?”
Tina: ”Fajn, ravno se odpravljamo … ”
Stric od daleč: ”Hej, a si ti meni speglala tisto srajco, ko sem te prosil?”
Teta: ”Čakaj samo malo, Tina. Uf, ne. Pozabila sem.”
Stric: ”Jooooj, pa sem te prosil. A te nisem? Pa kaj naj zdaj dam nase?…”
Teta: ”Dobro no, pa saj to ni edina srajca, ki jo imaš. Pa obleci zdaj kakšno drugo, kaj je problem.”
Stric: ”Pa kaj naj dam …” itd. bla bla bla.
Zadnja stvar, ki jo slišim od tete: ”Eh moški, kot da bi jim roka odpadla, če bi sami kaj naredili. A mi daš mami na telefon?”
______________________________________________
3.
Eva naredi za kosilo špagete z omako. Adam že ob pogledu na zadevo zaviha nos in izdavi: ”A spet!”
Eva: ”Kaj pa bi ti?”
Adam: ”Že drugi dan makaroni.”
Eva: ”In?”
Adam: ”Ehhh…vedno isto.”
Eva: ”A zdaj boš zaradi kosila tečen? Meni je ok. Če tebi ni, si delaj kaj drugega.”
Adam namrguzeno poje špagete.
_____________________________________________
Da ženske z leti postanejo zrelejše mi je jasno.
Glede moških pa se sprašujem - postanejo zrelejši ali le tečnejši?
Je že res, da sem bila zadnje čase nenormalno izpostavljena jamranju žensk nad svojimi deci. Vendar ali mit o tečnih starih decih res drži? Zaenkrat naj bo ”mit”
Trditi, da ženske nismo tečne, bi bilo laganje. A zdi se mi, da nas to z leti prej ali slej mine in si potem želimo le mirnega, udobnega in lepega življenja.
Vedno bolj pa razmišljam ali je možno, da smo obratno sorazmerni glede tečnobe skozi leta. Nas s časom popusti, dece pa šele potem prime.
Hmmm…
Nisem še naletela na tečnega zdravnika. Hmm… ne. Res nisem še naletela na tečnega zdravnika. Na tečne sestre pa nenehno naletavam in se sprašujem, kaj zaboga je njihov problem.
Če imaš srečo, da te ne prestrelijo s pogledom že samo, če nekaj nedolžnega vprašaš, sigurno najebeš, če se slučajno narobe obrneš.
Moje travme glede sester izvirajo iz otroštva ali zgodnjih najstniških let, nisem čisto prepričana. Natančneje od tistega dne, ko me je zdravnica poslala na EKG.
Za sestro sem odšla v neko čudno sobo z neko čudno mizo/posteljo, kjer me je dobesedno posilila! V trenutku ko sem se ulegla, mi je začela BREZ BESED vihati hlače, odpenjati hlače, slačiti majico in dvigovati moderček! ”WHAT THE FUCK ARE YOU DOING OLD WOMAN??!”
Med njenim slačenjem sem vlekla cunje nazaj na sebe in vsaj delno pokrivala svoje nago telo. Prekleta babnica pa je začela na mene limati tiste okrogle pizdarije in je zraven osorno dodala: ”Zakaj se pred mano skrivaš!” ZAKAJ LE!!! NE VEM!! MOGOČE ZATO, KER IZVRŠUJEŠ NAD MANO FIZIČNO ČUDNO NASILNO DEJANJE! In to so bile njene edine besede cel čas najinega druženja! Povej mi, kaj z mano počneš, ženska! Ne. Tiho in nasilno je nadaljevala.
Pripela in zalepila me je na vseh možnih koncih telesa.
Vse skupaj mi je izgledalo kot zaporniška smrtna postelja in jaz kot zapornik brez kriminala. Čakala sem na to, da me zruka elektrika. Srce sem čutila v grlu kot divji boben.
No, elektrika me ni stresla.
Ko me je babnica ”osvobodila” vseh kablov, me je prijelo, da ji enega potisnem v rit in spustim v njega hude volte. Ali pa da jo vsaj bogovsko brcnem v trebuh, da bruha od bolečine.
Počutila sem se kot žrtev posilstva. Zapela sem gumbe, se oblekla in odšla nazaj v zdravniško čakalnico. No, od takrat ne maram tečnih sester. In kar naprej sem obsojena na srečanja z njimi. Fuj, fuj, fuj.
In ne! Tole mi ni sexy!
Že od nekdaj občudujem islamske ženske in njihovo prenašanje pokrivala od glave do prstov na nogah celo pri 40°C.
Vem, da je oblačilo čast in pravica vseh muslimanskih žensk. Vendar ni mi jasno, kako lahko na morju uživaš takole:
Eno vprašanje pa mi res vsake toliko časa zaroji po glavi, glede odgovora, ki zaroji takoj po tem, pa nisem ravno prepričana. Zato sprašujem vas, dragi bralci. Mogoče mi lahko razrešite dilemo.
Kakšno osnovno funkcijo v muslimanski veri ima ta pokritost ali skritost telesa?
Ne vem, koliko ste kaj pozorni na obremenjenost mladine, vendar jaz opažam (in mislim, da nisem edina), da so otroci in mladoletniki vedno bolj ubogi.
Imam mlajšega brata, ki še hodi v šolo in vsak dan prenaša na hrbtu torbo težko nevemkoliko kilogramov (verjemite mi, zelo težka je). Sicer je športnik, a kako fino je to za njegov hrbet pri tako mladih letih, ne vem. Mislim, da ne kaj preveč.
Rešitev vidim recimo v tem.
Ker delam v šolstvu, ta pojav še lažje opazim. Otroci so utrujeni. Obremenjeni. Sploh se ne čudim, da se jim vsake toliko časa po domače povedano odtrga.
Ne le obremenjeni v smislu težkih torb, ampak tudi v smislu tempa. Težke torbe, veliko učnih ur na dan, vedno bolj zahtevni kriteriji glede snovi v šoli, obšolske dejavnosti, itd.
Med poukom jih dostikrat boli glava. Prosijo, če gredo lahko sedeti v klop bližje oknu, ker se slabo počutijo in se jim vrti. Včasih na njihovih ličkih vidim izgorelost.
Niti se ne čudim, glede na nori tempo, ki ga vsiljuje vsakdan.
In kar je najhuje - malice v šolah nikakor ne zadovoljujejo potreb po energiji. Kako bo učenca - potrebnega energije, da lahko sploh funkcionira - tisti skromni kruh z namazom dobro potešil do ene ure popoldne, lepo vas prosim.
Od tega se niti miš ne more najesti. Kaj šele, da bi se potem bila sposobna učiti novih stvari.
Večina ljudi v njem vidi le nasilje (med njimi tudi moja mama, ki tekmovalce vedno znova zmerja z zaporniki in drogeraši) :).
Vendar kickboks je tehnika. Je kot ples. Pomemben je vsak gib in vsak gib je eleganca.
Pred leti si verjetno ne bi mogla niti predstavljati, da bi se v meni lahko pojavil plamen zanimanja za tovrsten šport, kaj šele da bi se včlanila v kak klub.
No, pa vseeno sem se
Zakaj? Ker se je dostikrat zgodilo, da sem hodila domov/v študentski dom/kamorkoli že… pozno ponoči in sama in velikokrat me je bilo strah. Strah me je bilo zato, ker se je po mestu pojavljal en čuden fenomen ”drkačev”. To pomeni, da je ženska prej ali slej naletela na vogal, kjer je stal pohoten ekshibicionist in si pajsal korenjaka ob gledanju tebe - mimoidoče.
Če si srečal takega - ”pasivnega drkača”, je bilo še ok, saj si vedel, da ti noče nič. Edino, kar sem si želela je to, da me ne umaže po obleki ali kaj podobnega…
Problem je bil takrat, ko se je ta drkač še malce sprehodil za tabo. Pri takem pa nikoli nisi mogel vedeti, kaj bi rad in kakšne so njegove namere. Taki - jaz jih imenujem aktivni drkači - pa so zbujali v meni strah in nemir. Posebej sredi noči.
Tega strahu mi je bilo dovolj, saj mi tega res ni bilo treba. Odvečen občutek. Hočem se počutiti varno kadarkoli in kjerkoli sem. In ravno tako razmišljanje je bilo povod za mojo odločitev.
Vpisala sem se na trening kickboksa v mestnem klubu. Pred prvim treningom sem imela mravljince po trebuhu, vendar sem vseeno zbrala jajca in potem so me noge kar same odnesle do telovadnice.
Vstopim… in vidim dve ženski med… hmm… nekako petnajstimi do dvajsetimi moškimi . ”Itak, Tina, kaj pa si drugega pričakovala,” si mislim in se pomešam v skupino čakajočih. Čez par minut se odpravimo v garderobo. Skupno! Ok… preoblečem se, povijem roke, vzamem rokavice in odhlačam do oblazinjenega prostora.
Vsedem se na tla in čakam na trenerja z ostalimi. Tudi on kmalu vstopi. Vsi se poravnamo v vrsto, sledi začetni pozdrav, ki je meni takrat zvenel kot da je v tungujščini, razumela sem le priklon
Začnemo teči… se ogrevati… med tekom vaje… uporabi roke! …teci!… obrni!… teci rikverc!… se ustavimo… skači!… tečemo… skači!… tečemo… se ustavimo… trebušnjaki… tečemo… trebušnjaki… tečemo… trebušnjaki… tečemo… sklece!… tečemo… sklece!… tečemo… vojaške vaje… tečemo… vojaške vaje… teci!… počepi!… tečemo… počepi… tečemo… ŠPRINT do konca!…
…ustavi!… hodi… sprosti roke in noge… stresi mišice in se nadihaj.
Jaz sem mislila, da bom izdahnila! Samo od ogrevanja mi je šlo na bruhanje! Moja lica so gorela in moj hrbet je bil moker kot bi ga polila z vodo.
Šele čez čas sem se navadila teh in podobnih drillov.
Sledil je trening. Vsak je vzel svoje rokavice in šele takrat sem začela uživati. Delali smo v parih in kadar mi je trener dodelil fanta, sem bila potihem vesela, saj sem si lahko dovolila tudi kak udarec v pravem pomenu besede.
Z vsakim treningom se je oblikoval ne le moj pogum, temveč tudi moje telo. Pri vsakem treningu sem se naučila več. Šport sem začela preprosto oboževati.
Ko sem prišla domov, sem pod tušem odkrivala modrice. Modrice, ki so mojo mamo spravljale ob živce. Moj takrat nov ”hobi” je kriv tudi za moje zdajšnje stanje kolena, ki poka ob vsaki priliki, ki jo dobi. Enkrat sem narobe brcnila in v trenutku ko je počilo koleno, sem bila na tleh. Naslednji dan je bilo dvakrat večje. Pa pustimo zdaj to.
Moji nočni sprehodi so postali vedno bolj varni. Ko navoham kakega drkača ne pomislim več: ”Oh my god, oh my goodddd,” ampak ”Bring it on, fucker!”
However, zadevo sem opustila in jo pogrešam sto na uro. Na eurosport kanalu si ogledam kak match, vsake toliko časa pa tudi po hiši kaj zboksam in zbrcam Vsakič, ko mi poči koleno, se spomnim na vsako kapljo potu, ki sem jo pustila v telovadnici.
Upam le, da mi bo kdaj omogočeno v kaki kleti obesiti vrečo za vaje. In sproščanje
Vzamem svojo prazno skodelico, kjer je bila še do pred 5 minutami konkretna doza kave in grem do kuhinje…
BOOOM BOOOOAAAOOM BOOOOAAOM ”Shake that ass for me, shake that ass for me” BOOOM BOOOAAOOOM BOOOOM
Moje kuhinjske šipe so se tresle in vibrirale kot kakšen vibrator z občutkom za ritem. Odložim skodelico v lijak in grem k oknu. Pogledam - na parkirišču je stal en staaaar golf, spedenan v nulo, z ogromnim loncem zadaj, s car-tattoojem spredaj, s strani hude feltne in z ozvočenjem verjetno več vrednim kot je on sam.
Why do we do such shit? Zakaj je imel ta fant potrebo danes popoldne razgnat moje šipe s svojim Eminemom?
No, saj sem bila (in še sem) ista. Le ko se pripeljem na parkirišče delovnega mesta, vedno utišam zadeve, ”ker se tako spodobi za enega prosvetnika”.
V času kaset, sem to počela bolj redko, saj je začelo prej ali slej vse skupaj hreščati. Lahko si samo predstavljate, kako je bilo to takrat videti (imela sem še renault five). Moja uboga ”gajbica” se je skoraj razpadla sredi ceste, vendar Garbage od Big Foot Mame je skoraj vedno dvignil volume.
Zdaj, ko sem izstopila iz mračnega veka in si naštimala tako bolj uglajen avto kot tudi bolj uglajen radio - na CD-je, še vedno trapam. Ampak to počnem na bolj sofisticiran način in ne več z Big Foot Mamo.
Nisem edina, ki to počne. Nisem tudi edina, ki ravno v avtu ob glasbi trenira svoje pevske sposobnosti
Mogoče to počnem v avtu ravno zato, ker doma ne morem, saj bi mi prej ali slej potrkal na vrata kak sosed. V avtu takemu ‘’sosedu” lahko uidem. Če ga moti moja glasba, mi tega niti povedati ne more, saj spičim mimo, preden me sploh opazi. Doma to ni mogoče, ker nimam kam pičit Pride, me nadere in to je to.
Ampak danes ob tem golfu me je prav s psihološkega ali pa sociološkega vidika zanimalo, kaj je fora?
