27.12.07
Kategorija Adam&Eva ob 00:31 avtor: tinamalina
Pred kratkim (kakim mesecem dni) se je moja prijateljica spetljala z nekim tipom, ki ga je spoznala na žurki. Še isto minuto, ko sta se zapletla v pogovor se je punca začela igrati hard-to-get igro, čeprav je vedela, kakšen bo rezultat pogovora, medtem ko je on preklopil na ne-izkaži-se-za-idiota igro.
Pogovor je stekel, je trajal ter se zaključil z izmenjavo telefonskih številk.
Začela se je igra kdo-bo-prvi-pisal-ali-poklical. Opogumil se je on, saj se je ona še vedno držala hard-to-get igre. Vendar očitno sta se cel čas oba držala pravila pišem-šele-drugi-dan-ker-nočem-izpasti-patetik, saj je njegovo sporočilo prišlo šele dva dni kasneje.
Ko se je zaključila ta igra, se je začela igra kdo-bo-koga-prvi-povabil-na-zmenek. Tudi tokrat se je opogumil on, saj se je ona še vedno oklepala svoje hard-to-get igre.
Odšla sta ven in to je takoj pomenilo začetek igre kdaj-bo-padel-prvi-poljub. Pri njima je padel na koncu tega istega večera. Igro kdo-bo-poljub-nakazal-prvi pa sta izvedla kar istočasno 
Permalink
26.12.07
Kategorija Me Myself I ob 13:28 avtor: tinamalina
Že sanje so bile nekako čudne in divje. Ko so se odločile ustaviti, odprem oči in se zmečem po postelji s hrbta na trebuh. Izvlečem izpod kovtra desno nogo in ga zajaham. Slika vsega je bila še tako motna, da sem morala oči trikrat močno napeti preden sem razbrala številke na uri.
Joj, ustati bo treba pa tako bi še spala. Bolečine zaspanosti sem čutila povsod. Po rokah, na hrbtu, na riti… Ne da se mi čisto nič. Zaspano jutro…
Na WC-ju sem se na školjki borila sama s sabo, da ne butnem s telesom na katero od sten ali pa na tla. Niti mrzla voda v kopalnici mi ni pomagala.
Tako prelena sem za vse, da mi je padla pasta za zobe na polico in z nje podrla vse možne glavnike, s čimer sem si zrihtala jutranjo telovadbo - pobiranje pizdarij po tleh.
Ko sem kuhala kavo, mi je pokrovček od posode za sladkor odletel po tleh ne glede na minutno lovljenje z rokami, ki sem ga izvajala, da bi to preprečila. Potem sem si še kavo tako štorasto postavila na mizo, da se je razlila čez rob skodelice po krožničku in po mizi. Kar je še ostalo notri, sem spila, vendar očitno je bilo premalo, da bi me spravilo k sebi.
Še vedno čutim smuljenost v sebi.
Jaaoooj pa še toliko stvari je za narest…
Permalink
25.12.07
Kategorija Zabava ob 21:35 avtor: tinamalina
Samo pomislite…
-blondinke
- policaji
- balkanci
- črnci
- natakarji
Še kdo? 
- iztok gartner
Permalink
Kategorija Aktualno ob 20:45 avtor: tinamalina
Iztok Gartner je pisal o klošarjih. Objava je sicer stara, vendar mi je zarojila po glavi ob prizoru, ki sem mu bila priča na železniški postaji.
Stala sem v čakalnici in čakala na svoj prevoz, ko k meni stopi nek zmeden tip in iz njegovega momljanja razberem, da me prosi za cigaret. Ravno ko mu hočem odgovoriti, da teh zadev nimam (več), se prikaže od nekod njegov znanec ter ga začne nadirati: ”Kaj je s tabo? Ne moreš take punce prositi za cigareto, kaj ti je! Pridi sem!”
In prvi tiho odpeketa za njim.
”Na! Saj sem dobil dva cigareta!” nadaljuje ta - drugi. ”Ja poglej kakšen si, odvezane vezalke imaš, izgledaš kot drek! In ti čevlji se tako nosijo- daj hlačnice čez, kaj ti je!” in ga lopne z zloženim časopisom po glavi.
Huh… čuden prizor. Kot da to ni dovolj, se prikaže nek pimp wannabe in me vzvišeno vpraša: “Kaj je punca, name čakaš hehe?”
Odignoriram stvar in spet obrnem glavo k prvemu- klošarskemu prizoru. Zdaj sta poiskala dva slamnata stola in se usedla, da pokadita svoji dve cigareti. Ta postaja je kot nekakšen dom za klošarje/brezdomce, zato so stoli, deke in steklenice kar običajna stvar v čakalnici.
Pogovor med njima je odmeval po celem prostoru. No ja, ni bil pogovor. Bil je bolj monolog in očitanje ter tlačenje v drek drugega tistemu prvemu, ki me je prosil za cigareto.
“Poglej se kakšen si. Vedno si bil in vedno boš nula. Kaj nimaš nobene tete kot jaz, da bi nama kaj dala? Ja, saj vem, imaš jo v Ljubljani. A furam naj se 300 km čez državo za 20 evrov?! Pa kaj si ti normalen! Drek si in vedno boš drek. Misliš, da je komu mar da si šel od doma?? Kurac! Še veseli so bili, ko si šel. Saj ti je rekla mama… doma nisi dobrodošel dokler ne najdeš službe! Pa tvojemu bratu so dali vse. Za tebe jim sploh mar ni! Takole imava midva… fehtava… ampak ti boš večen drek in nula!”
itd.
Pogled na oba mi je bil zelo žalosten.
Lenuhi ali ne, kdo bi hotel biti klošar? (retorično vprašanje)
Velikokrat je to povezano tudi z brezdomstvom… kdo bi hotel biti brez doma? V tem mrzlem času in v smradu železniške postaje, kjer se je nekdo v kot poscal.
Kdo bi hotel imeti LE take prijatelje, kot je bil ta drugi.
Odšla sem domov. Začutila sem ogromno hvaležnost za vse fajne ljudi, ki me obkrožajo in za svoj dom. Ne govorim le o domu kot stanovanju. Ampak o domu, kjer se počutiš doma.
Permalink
Kategorija Film ob 15:50 avtor: tinamalina
Ogledala sem si z moje strani dolgopričakovani film, pametovala Iztoku Gartnerju glede njegove ocene in zaradi obljube napisala svojo prvo filmsko oceno
In tukaj je…
Film Elizabeth; The Golden Age je nadaljevanje prvega dela, kjer je mlada kraljica prikazana kot naivna, življenja polna deklica in ki se zaključi z njeno zaobljubo narodu ter poroko z državo.
Razočaranje v ljubezni se ponovi tudi tukaj, le da gre za drugega moškega. Ves čas poteka zgodbe gledalec čuti obe strani Elizabete. Njeno ženstveno, človeško stran in njeno trdno stran vladarice zelo močne ter vplivne države. Vsake toliko časa njena ženstvenost in šibkost privre skozi trdno skorjo hladnosti, katero ji dodeljuje prestol. In ravno ta človeškost jo spet pahne v srce-trgajočo ljubezensko izkušnjo, saj se njen ljubljeni poroči z varovanko, v katero je polagala vse upe in vse svoje zaupanje.
K njej prihajajo snubci iz celega sveta, nekateri zlonamerni, drugi mladi in neizkušeni, vendar Elizabeta v njih vidi le popestritev dneva in zabavo, ves čas pa ohranja svoje devištvo ter svojo nedolžno ljubezen do Sira Raleigha (Clive Owen).
Nesrečna ljubezenska izkušnja, tragična usoda njene sestre Mary (Samantha Morton), konstantne grožnje z napadom na državo, pritisk njenih svetovalcev, naj se že enkrat poroči so stvari, ki Elizabeto vedno bolj šibijo. Vendar njena velikost se pokaže ravno takrat, ko bi vsaka povprečna ženska pokleknila. Ravno takrat se angleška kraljica dvigne, porazi Špance, odpusti grehe vsem, ki so jo izdali ter se ponovno zaobljubi državi in sama sebi.
Cate Blanchett je v glavni vlogi enako fantastična kot v prvem delu. Filmu lahko zamerimo le rahel občutek ”instantnosti”.
Permalink
Kategorija Glasba ob 15:17 avtor: tinamalina
Permalink
Kategorija Me Myself I, Aktualno ob 13:40 avtor: tinamalina
Nimamo snega, nekateri v družini delajo in moj fant je 150 km stran od mene.
Ne govorim o Christmas spiritu v smislu nošenja volnenih puloverjev s severnimi jeleni in poslušanje božičnih pesmi npr. Wham - Last Christmas. Ne. Govorim o občutku v smislu ”’Res je Božič.”
Sploh pa brez snega - ja, v okolici Bleda nimamo snega - izgleda kot navaden dan. Jelka nam stoji v dnevni sobi, darila so podeljena in to je to
Iz srca pa vam vsem želim lep prazničen dan.
Permalink
22.12.07
Kategorija Nekaj čisto drugačnega, Me Myself I ob 15:58 avtor: tinamalina
Sploh ne dvomim, da bo marsikdo (če do zdaj še ni) s pomočjo tega bloga ugotovil, kako čudna sem.
Ravno ko sem začela razmišljati o svoji čudni navadi, sem se odločila, da jo delim z vami. Pa ne zato, da potrdite, da je zadeva res čudna. Ampak zato, ker upam, da bom našla koga, ki ima iste čudne navade glede česarkoli.
Moja je namreč v tem, da se vedno zbujam le na lihe številke. Ko si navijam budilko, je na koncu vedno liha cifra. Recimo: 7:29, 9:45, 8:17 ipd.
Če je prva številka že sama po sebi liha, potem je lahko polna ura. Na primer: 7:00, 9:00, itd.
Zakaj to počnem? Pojma nimam. Imam fiksno idejo, da bo šel dan totalno narobe, če se zbudim na sodo številko.
Aja… no, da bo zadeva še bolj čudna - če je seštevek vseh številk 7, pa sem najsrečnejša.
So there…
Permalink
Kategorija Zabava ob 15:22 avtor: tinamalina
A teenage boy asks his granny: ”Have you seen my pills, they were labelled LSD?”
Granny: ”Fuck the pills; have you seen the dragons in the kitchen!”
Permalink
Kategorija Me Myself I ob 01:21 avtor: tinamalina
Pa ne vem zakaj. Ženska je enkrat (in še malo) starejša od mene, obnaša pa se kot otrok. Tako zelo me ne mara, da se niti ukvarjam ne več z njo. Ne načenjam pogovora, ker se sama sebi zazdim brezvezna. Nimam namena nikomur lezti v rit in moj problem je, da tega niti ne znam
Z mano se pogovarja le o najnujnejših stvareh, pa še to z muko. Nazadnje sem jo nekaj vprašala in je zadevo rahlo zignorirala. Ko jo vprašam, če je kaj narobe, odvrne da ni nič in je naprej tiho.
Če sem z njo sama v prostoru, bi najraje ušla ven skozi okno
Njena bližina mi ne paše in non stop me opazuje. Slišala sem, da se o meni pogovarja z drugimi in me poskuša oblatiti, vendar mi je za to vseeno. Mi je pa otročje.
Škoda… da se človek mora srečevati iz dneva v dan z vsem tem.
Permalink
