31.01.08
Kategorija Me Myself I ob 18:22 avtor: tinamalina
Pismo, za nekatere bolečine sem si celo kriva sama.
Očitno sem ponoči spala na lesenih povštrih, saj me boli vrat na levi in na desni strani.
Včeraj sem se odločila malce pretegniti svoje leno telo in potelovaditi. Današnji rezultat moje včerajšnje zagnanosti je musklfiber v trebuhu.
V glavi imam afriške bobne in moj hipotalamus divje tolče po njih.
Kot da ne bi vedela bolje, sem obula za v službo čevlje s peto ravno na dan, ko imam na delovniku največ ur. Bolijo me noge.
Od stanja me boli spodnji del hrbta, da se še na wc-školjko usedem z muko.
Boli me glas. Ne grlo, glas. Pogrešam ga, saj zvenim kot medved.
Ne vidim rešitve svojim mukam… 
Permalink
Kategorija Me Myself I, Aktualno, Zabava ob 00:00 avtor: tinamalina
Nad pustom nisem bila nikoli nevemkako navdušena, navdušena sem bila bolj nad krofi z mlekom
Vsako leto je dialog med mano in X-navdušencem potekal nekako takole:
X: “Boš letos kaj za maškare?”
“Bom, ja.”
X: “Res? Kaj pa?”
“Krof…v popek si bom dala marmelado in se ulegla v posteljo za cel dan.”
Lansko leto pa me je prvič prijelo nekakšno veselje do tega, da se stlačim v kostum in grem med ostale maškare. Letos je isto.
Idejo o tem, kaj bi navlekla nase, sem dobila pred kakim tednom in danes sem se odločila, da grem v shopping. Ne boste verjeli, vendar že takoj v prvi trgovini, v katero sem zašla, sem našla ravno to, kar sem iskala. Z veseljem sem vse ruknila na blagajno, v vrečo in odnesla domov in prekleto vesela sem bila svojega nakupa
Permalink
30.01.08
Kategorija Adam&Eva, Moški, Ženske ob 18:30 avtor: tinamalina
Ne zanima me, nočem vedeti, briga me in nimam potrebe po pogovoru o tem. Zakaj zaboga je to tako težko razumeti? Vsak fant, ki mi je na prvem zmenku govoril o bivših, je odpikal takoj ob koncu druženja. SPLOH če je bilo vključeno jamranje. To je najbolj zgrešena debata, ki lahko poteka med Adamom in Evo. Če bi Adam govoril o bivših, bi mu Eva ponudila jabolko in upala, da se z njim zaduši.
Zadeve o bivših “sedanje” NIKOLI ne zanimajo, razen če izrecno vprašajo po kakšni stvari.
Je pa to fina taktika, če hočete doseči, da vas imajo ljubljeni manj radi ali pa vas nabijejo na hot dog.
Se opravičujem, če je blog koga užalil, saj je bolj divje narave, ampak COME fucking ON!
Permalink
Kategorija Adam&Eva, Moški, Ženske ob 14:27 avtor: tinamalina
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je premočna ljubezen bolj domena žensk, se lahko premočna ljubezen zbudi tudi v moškem srcu.
Eno je ljubiti močno, drugo je ljubiti pretirano. Kdaj eno postane drugo? Takrat, ko to ni več ljubezen, ki prinaša veselje, srečo in lepe občutke, temveč trpljenje in bolečino. Koliko žensk je jokalo zaradi neuslišane ljubezni? Veliko. Moških? Ogromno. Zakaj se to sliši neverjetno? Zato ker fantke že od malega učijo, da so čustva nekaj bljak in če se le malo zjoče, ga imajo vsi takoj za pussyja, za geja, za pičko in vse podobno.
Ženska, ki pretirano ljubi, je kot muha na svetlobi. Tako kot se žuželka non stop zaletava v tisto lepo, svetlečo žarnico, tako tudi ona pada iz ene nesrečne zveze v drugo.
Ko je Freud zaljubljenost označil za eno samo veliko psihozo, je imel zelo prav. Takrat razum enostavno odpove.
V zaljubljenosti razum odpove tudi moškim. Moški, ki z ljubeznijo pretirava, bo pripravljen za svojo drago narediti marsikaj. Po svetu hodi slep za vse ostalo. Razlika med prezaljubljenim moškim ter prezaljubljeno žensko bi bila verjetno ta, do katere mere sta pripravljena iti s svojo prezaljubljenostjo. Moški je v skrajni meri sposoben celo nasilja, v katerega ga pripelje stalno odbijanje ženske. Največ, česar je sposobna ženska, pa je le huda žalost.
Torej je prezaljubljena ženska manj “nevarna” kot prezaljubljeni moški.
Ženske ljubijo, da bi nazaj dobile isto mero ljubezni.
Zakaj ljubijo moški? …nisem še ugotovila :)
Saj res… zakaj sploh moški ljubijo?
Permalink
29.01.08
Kategorija Adam&Eva, Nekaj čisto drugačnega ob 23:10 avtor: tinamalina
Imam sosedo, ki nam je bila kot otrokom vsem po vrsti zoprna.
Če smo malce zaropotali po bloku, je takoj odprla vrata in nas nadrla kot pse. Če smo se igrali na dvorišču, nas je prišla nadret zakaj se deremo in smo tako glasni in da naj se odstranimo od njenega avtomobila, da ga bognedaj ne opraskamo.
Ko smo kot najstniki sedeli na stopnicah bloka, nas je zmerjala da blokiramo vhod v blok.
Odzdravila je, kadar se ji je pač ljubilo. Raje je grdo pogledala in odšla dalje. S sosedi se ni pogovarjala kaj preveč. Vedno je živela sama, imela je le hčerko, ki jo je vsake toliko časa obiskala. Aja… ne, ni živela sama. Imela je še majhnega psa, ki je nedavno umrl.
Gospa je stara 82 let in že od nekdaj sem jo poznala kot tako.
Do pred kratkim.
Zdaj se že kako leto dni moja soseda obnaša do vseh čisto drugače. Na otroke se ne krega več. Ko gre človek mimo nje, ga lepo pozdravi in celo ogovori. Iste “pojave” so začeli opažati tudi drugi
In jaz ne bi bila jaz, če ne bi začela razmišljati o vzroku tega nenormalno spremenjenega vedenja. Odgovor se mi je ponudil še bolj očitno, kot sem pričakovala.
K njej je začel zahajati prijeten gospod, približno njenih let. Vsakič ko jo pripelje domov v svojem malem avtu, ji da poljub na usta in ona izstopi iz vozila nasmejana, kot bi bila v sedmih nebesih
Njen obraz je začel žareti in vsa zadovoljna hodi po svetu, odkar se mota v njegovi družbi.
In povem vam… prizor je čudovit. Čeprav sta se našla zelo pozno v življenju, izgledata kot najbolj srečen par na svetu. Ja, ni kaj… ljubezen res dela čudeže ne glede na to, kdaj človeka doleti :)
Permalink
Kategorija Nekaj čisto drugačnega, Aktualno ob 22:45 avtor: tinamalina
Vsak otrok se mi zdi slika staršev. Ne govorim le o zunanji podobi, o vidnih znakih, temveč tudi o vedenjskih vzorcih, ki se razvijejo v okviru družine.
Težave in nestrinjanja med partnerjema se pokažejo na otroku. Žal.
Premalo zanimanja za šolo s strani staršev se pokaže na otroku. Žal. Če se starš popoldne ne bo s svojim malčkom usedel za mizo in pregledal njegove domače naloge, se zanjo tudi otrok ne bo brigal. Če ga starši ne bodo naučili, da je prvo šola in šele potem igra, bo otroku šola dol visela in bo ob prihodu iz šole torbo zabasal v najbližji kot ter se nasadil pred računalnik.
Težje težave staršev, kot so alkoholizem ali kaka druga oblika odvisnosti (tablete, mamila, itd.) se bodo poznale na otroku. Žal.
Psihične težave staršev otroci prevzamejo nase. Žal. Vzorci obnašanja, ki jih vidijo doma, se lahko pokažejo tudi pri njih samih. Kaj bi potem razne usposobljene službe s punco, ki si hoče prerezati žile kot je to storila pred enim tednom njena mamica?
Kaj bi potem razne strokovne službe s fantom, ki ga vzgaja ulica? …ki ga bo ulica ubila… ? …ki ga ulica ubija že zdaj…?
Kako žalostne so nekatere zgodbe…
Permalink
Kategorija Učiteljska, Aktualno ob 21:46 avtor: tinamalina
Živim v lepem, umirjenem, skorajda turističnem kraju. Vse je na dosegu roke in ogromno načinov je, da se človek tu nadiha svežega zraka.
V službo hodim v kraj, kjer sonce skorajda nikoli ne posije. Res. Do tja mi v avto sije sonce, tam je vse le sivo :)
Ta kraj je kot izgubljen od vsega lepega. Povsod je beton, ljudje na cesti izgledajo hladni in mesto kot samo ne daje niti malo toplega ali veselega občutka. Edina stvar, ki “krasi” mesto so tovarna in trgovski centri.
Ogledujem si kraj, kjer je moja potencialna bodoča zaposlitev. Okolje je lepo urejeno, ljudje so prijazni in tudi nekaj sprehajalnih poti je tam.
Poslušam zgodbe prijateljic iz iste stroke, ki delajo v različnih delih Slovenije.
Zgodbe o “mojih” tovarniških otrocih se mi zdijo najbolj krute. Skorajda neverjetne. Ne spomnim se, da bi v našem umirjenem kraju imeli kak podoben primer, kot ga imajo v tovarniškem mestu. Na pamet mi ne pride noben primer, kjer bi bili starši stalno odsotni - tako od doma kot od govorilnih ur v šoli. Ne spomnim se, da bi bilo v naši šoli toliko otrok prepuščenih samim sebi kot tam…v sivem mestu.
Mestne šole se razlikujejo od nemestnih ali “podeželskih” šol. Kaj je temu razlog, ne znam odgovoriti. Mogoče je vzrok v tem, da so podeželske šole manjše. Da se vsi med seboj poznajo. Da so otroci drugače vzgojeni?
Morda je ravno v mestu, kjer delam, krivo nekakšno čudno sevanje kraja
Vem le, da si svojega otroka (če kdaj / ko pride na svet) želim vzgajati izven mesta, kjer bo imel možnost peljati psa na sprehod ter se nadihati pozitivnega svežega zraka, ne pa le smoga ali še česa bolj nevarnega.
Permalink
28.01.08
Kategorija Adam&Eva, Moški, Ženske, Zabava ob 22:48 avtor: tinamalina
Prepričana sem, da ste že vse opazile ta fenomen. Govorim o fenomenu obnašanja moških, ko se peljejo z avtom mimo kake ženske, ki je ujela njihov pogled.
Peljejo mimo nje in avtomatsko primejo za hupo: “!!!!!!!!!!!!!!!!!”, čemur sledi frajerski nasmeh v stilu: “Heeej, mala, poglej sem, come to papa, dobra si, dobra!”
Kaj je fora tega čudnega, smešnega trobljenja? Včasih zadeva izgleda kot zakon akcije-reakcije ali bolje rečeno kot zakon glejkiklo-trobi!
Je to res najboljši možni način, ki ste ga izumili, da nam podarite kompliment?
Permalink
Kategorija Me Myself I ob 22:14 avtor: tinamalina
Ob nedeljah spim najslabše.
Kot prvo, moram iti zgodaj spat, da nisem v ponedeljek zjutraj smuljena in da imam vsaj malo energije za preživahne mulce. Velikokrat, ko se uležem v posteljo, ne morem zaspati še kako uro, saj niti nisem zaspana, glede na to da spim med vikendom do 11h.
…in tako si prižgem TV.
Okoli 1h ugasnem televizijo, se trdno odločim zaspati in se tesno zavijem v kovter ter postavim v udoben položaj. Silim se v spanec, čeprav mi gredo skozi glavo najbolj butaste stvari ena za drugo. Ko se rešim butastih misli, mi začnejo rojiti vprašanja kot so: “Si spravila tisti učbenik za jutri?”, “Si vpisala tistemu in tistemu oceno v redovalnico?”, “Jutri bomo delali najprej to, potem to, na koncu pa še tisto nalogo.” “Ne smem jim pozabiti naročiti, naj naslednjič prinesejo delovne zvezke.” … itd., itd.
Nekako mi uspe zaspati.
Ob nedeljah ponavadi sanjam podivjan razred. Lahko bi rekla vsako drugo nedeljo. To mi še dodatno zafrkne spanec in zbudim se 5x na noč ob vsaki malenkosti. Magar samo zato, da pogledam na uro in zaspim nazaj.
Največja bedarija pa je to, da se zjutraj zbudim utrujena od spanja namesto od NEspanja.
Sovražim nedeljske spance, razen če so brezskrbni v objemu svojega dragega.
Permalink
Kategorija Me Myself I, Ženske, Zabava ob 19:53 avtor: tinamalina
Včasih se v čevljih s peto počutim zapeljivo, fino, elegantno, včasih pa kot mučenje na dveh nogah.
Moje oprijete, tesne hlače so zelo lepe in fajne, včasih pa bi jih najraje sredi ceste slekla ter šla dalje le v gatah, ker jih (recimo po obilnem kosilu) malce premočno začutim na trebuhu in ko v sili odpnem tudi zgornji gumb, se zavem, kako se počuti šunka.
Modrček je tako lep in zapeljiv del ženske garderobe… posebno tisti, ki imajo namesto naramnic verižico, silikon ali kaj podobnega. Mmm zelo sexy. So sexy tudi tisti odtisi različnih barv in vzorcev, ki jih tak modrček pusti na ramenih?
Tangice - zelo lep in zapeljiv del ženske garderobe, sploh če imajo namesto blaga na zadnji strani kakšne biserčke ali verižico ali kaj podobnega… Me zanima, kako fajne so ritnicam, ki jih morajo prenašati. :)
Kikle. Kolikokrat ste že imele mravljince v nogah zaradi spodobnega sedenja?
Včasih sexy enostavno postane tečno. In ko se to zgodi, je največje veselje priti domov, zbrcati dol sadistične čevlje, navleči nase “ruske gate” in trenerko ter se znebiti vseh zategnjenih zadev na telesu. Takrat ni večjega užitka od tenisk, domačih copat in sedenja po kavbojsko
Permalink
