28.01.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Moški, Zabava, Ženske ob 18:01 avtor: Tina M
Na žalost se naše življenje sestoji iz kriz, ki prihajajo in udarjajo ena za drugo. Naj pojasnim čisto na kratko.
Prva se pojavi že v mladih letih, ko se je treba soočiti s šolo, ki je prvi udarec v nedolžno, razigrano in brezskrbno življenje. Takoj nastopi avtoriteta, ustanova, obveznost, itd.
Ko preboliš to krizo ter jo že skoraj čisto pozabiš oz. postane del tvojega vsakdana, nastopi nova - puberteta kriza. Divja leta, odraščanje, fantje, punce, hormoni, “z mano je vse narobe”, “zakaj ne morem biti tako kul kot moja sošolka/sošolec“, itd.
Ko mine puberteta, se pojavi nova adolescentna kriza, ki useka nekje pri 25-ih letih. “Ali sem na pravi poti? Ali res hočem to početi do konca življenja? Mislim, da bi lahko dosegel/-la več kot sem. Si sploh želim družine?” Itd.
Ko razčistimo s to (drugo) adolescentno krizo, pride kriza srednjih let. Ženske razmišljajo po svoje, moški po svoje. Ženske zamika zabava, če je niso imele prej, po novem se obnašajo kot najstnice, pogledajo za kakim mladim meskom, itd. Moški si omislijo hud avto/motor, mlado punco/ljubico (če še nimajo žene) in zaidejo v kak bar s svojimi kolegi, si ogledajo kak striptiz show, pustijo brado in brke, se obrijejo po glavi, si naredijo v hiši fitnes, ipd. 
Ko že misliš, da si izven vseh kriz, se pojavi starostna kriza. Tukaj se moški in ženske srečamo v istih problemih. Eden od teh je sigurno borba proti premikanju telesa za eno nadstropje navzdol. Prepričana sem, da se poleg žensk v tem obdobju tudi moški srečate z menopavzo. Z leti vas začne vse motiti in postanete tečni ravno takrat, ko nas, ženske, tečnoba že mine
Če so vam te krize tuje, pa vam sigurno ni tuja finančna kriza 
Permalink
23.01.2008
Objavljeno v Me Myself I, Učiteljska ob 23:07 avtor: Tina M
Zanimivo je, kako razredi funkcionirajo vsak po svoje ter sprejemajo vsakega učitelja na svoj način. Če atmosfera v razredu ni prava, je učiteljeva naloga, da jo popravi ter jo naredi čimbolj prijetno za delo. Konec koncev, on je tisti, ki je kvalificiran za ugotavljanje primernih metod in pristopov… ne učenci. Učenci lahko le sprejemajo, zavračajo, sodelujejo, tudi bojkotirajo, opazujejo, itd.
Vse svoje učence imam rada, tudi tiste, ki se grejo neke frajerje in hočejo dokazati svoj prav. Tiste, ki provocirajo in testirajo, do katere mere lahko gredo z neprimernim obnašanjem pri mladi učiteljici.
Zgodilo se mi je nekaj, kar zna biti vsakemu učitelju hudičevo neprijetna zadeva.
Čisto nepričakovano je med mano in enim učencem zrastel zid. Nikakor nisva našla skupne točke. Vsakič, ko je začel z neprimernim… ne neprimernim… groznim obnašanjem, sem do njega nastopila ostro. S svojim obnašanjem pa ni in ni odnehal. Zavedala sem se njegovega ozadja, njegove zgodbe, od kod prihaja, vendar fant si je dovolil preveč. Zakaj? Ker si je pač lahko.
Kazni so padale ena za drugo in prav tako z njegove strani tonile v pozabo. Med učitelji si je pridobil določen renome in ni minil dan brez zgodbic o njem v zbornici.
Potem pa je prišel dan, ko sem si enostavno rekla: “Ne grem se več.”
Fant je tisti dan prišel v razred s prižganim mobitelom, snemal je sošolce, ko sem vstopila v razred pa je svojo mašino prižgano postavil na mizo. Razred je čakal na mojo potezo. Rekla sem jim, naj se vsedejo. Fanta sem pogledala in ga mirno prosila, naj mobitel ugasne in ga pospravi, ker je malce moteče vse skupaj. Kaj je storil?
Ravno to. “Ok…,” je rekel in ustregel moji prošnji. Med uro sem ga vprašala, če mi lahko prebere tekst iz učbenika. Stopil je pred razred in ga zelo lepo prebral. Moje oči se niso mogle nehati čuditi in hkrati smehljati, saj je bil občutek krasen.
Naslednji dan je bil med uro na svojem mestu in tiho spremljal vse, kar sem pred tablo pojasnjevala.
Njegovo sodelovanje sem pohvalila pred celim razredom in tudi njemu samemu.
“Torej s tabo je treba mirno. Lepo. Treba te je zaposliti in ti dati občutek pomembnosti, saj si po duši vodja. Treba ti je dati vlogo, kjer se počutiš koristen.” sem si mislila.
Sram me je, da tega nisem vedla in videla prej, a tolažim se s tem, da se je stvari bolje naučiti malce z zakasnitvijo kot pa nikoli
Permalink
23.01.2008
Objavljeno v Me Myself I, Zabava ob 19:27 avtor: Tina M
Danes sem se zavedla stvari, kateri nikoli nisem posvečala kaj preveč pozornosti. Imam svoj zmagovalni ples. Izvedla sem ga, ko sem zabila gol na Playstationu v igri proti 10-letnemu bratu (včasih sem tak otrok… :)). Ples je izgledal nekako čudno in smešno z mahanjem rok nad glavo in zvijanjem bokov… nekaj med stilom Chandlerja iz serije Friends in plesom Steva Urkla
Pred fantom sem ga izvedla že velikokrat, v šoli le enkrat (verjetno isti dan, ko sem oponašala nogometaša Ronaldinha).
V bistvu je butast, vendar mi prinese ogromno veselja. Tistim, ki so mu priča, pa predvsem veliko smeha
Permalink
22.01.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Moški, Vroče, Ženske ob 22:55 avtor: Tina M
Ravno včeraj je mojo pozornost med premetavanjem televizijskih programov ujela neka oddaja o ženskem samozadovoljevanju. Vsa stvar se je vrtela okoli treh žensk, ki pravijo, da nikoli niso doživele orgazma. Ena ga je, vendar le z vibratorjem in nikakor drugače. Vse so bile nekako srednjih let.
Začela sem se spraševati, le kaj se je dogajalo z njihovo spolnostjo vsa ta leta. Razumela bi, če bi bile od samega začetka le z enim moškim…s katerim se pač ne ujamejo v postelji. V takem primeru bi bila rešitev enostavna - poskusi kaj drugega in mogoče svet postane rožnat Vendar ženske so pojasnile, da so imele že več ljubimcev, pri vsakem pa je bil rezultat isti… ostale so brez orgazma, ne glede na to koliko časa je seks trajal in na kakšne vse načine.
Niti same si ga niso znale pričarat.
Kako je možno, da svojega telesa ne poznaš niti toliko, da bi vedel, kaj ti paše ter kakšen način masaže te vzburja?
Še več - njihova mednožja so jim bila nekaj “bljak” in skremžile so obraz že ob sami misli, da bi se ga dotaknile.
Kako ženska, ki ne sprejema svojega telesa, sploh sprejema drugo telo? Ženske, ki nima seksualnega odnosa do svojega telesa, med seksom ni, saj iz njega ne dobi nič užitka.
Predvidevam, da vsak moški (tudi ženska, vendar pustimo to za kako drugo debato) rad eksperimentira, išče erogene cone, odkriva žensko telo in uživa ob njenih zvokih ekstaznih vzdihljajev, ko se je dotakne na določenih mestih. “Napotke” lahko dobi tudi v verbalni obliki, konec koncev zakaj se iti Kolumba, če gre vse lahko po lažji poti: “Poglej dragi, to mi delaj, to mi paše, … mmm… krožni gibi mi pašejo, … tako ja, trdo me nabijaj,…” ipd.
Rezultat: potresni orgazem s spremstvom ognjemeta.
Če se revež trudi, ničesar ne doseže in še napotkov nima, bo rezultat zelo verjetno enak nula.
Če kdaj zaslišite šalo podobno tej: “Meni ne pride prehitro draga, tebi pride prepočasi, sama si kriva!” …zna biti prekleto res. Zakaj? Ker ni bilo napotkov!
42 let brez orgazma… je to možno sploh?
P.S.: Napotek je lahko že samo sprememba položaja po ženskem okusu, ni treba komunicirati, delati filozofij ali hitlersko ukazovati moškim
Permalink
22.01.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Aktualno ob 16:54 avtor: Tina M
Te zadeve naše babice, dedki, očetje in mame niso poznali. Imenuje se ljubezen na tipko, veza na tipko, problem na tipko in vse na tipko.
Lahko se vse skupaj s klikom že začne. Klikneš in izbiraš… med imeni, nicki, med številkami, med barvami las ter barvami oči, itd. Nikoli nisem marala spoznavanj ali zmenkov čez internet, vendar sem kljub temu s pomočjo klepetalnic pridobila dvakrat prijetno prijateljstvo in nič drugega.
Sprašujem se, od kdaj ljubezen izkazujemo takole: 0010011101010 ?
Ali pa takole: 55284629 (beri: ljubim te)
Ne vem, kako druge ženske gledajo na to, vendar vedno mi je malce več pomenilo besede “rad te imam” slišati kot pa jih prebrati na eni mašini. Ne me narobe razumeti. Sladki SMS-ki so vedno dobrodošli… zjutraj, zvečer, v službi, doma, na WC-ju,…kadarkoli in kjerkoli. Vendar veliko bolj čustveno in resnično je sladke besede slišati, jih videti na obrazu ter jih čutiti na koži.
“Ja, marsikomu gredo te besede težko iz ust in jih lažje napiše kot pa izusti.”
I don’t buy it! Če sem se naučila jaz, čeprav z malo jecljanja, se lahko nauči vsak.
Res sem imela težave s tem.. ali pa nikogar prej nisem imela toliko rada, da bi to dejansko izrekla. Ženske smo res pazljive, ko pride do tega, medtem ko moškemu lahko kaj takega uide kar med seksom z neznanko 
Anyway…
Če pustim sladke trenutke ob strani in pogledam drugo skrajnost: napete, tečne situacije oz. situacije, ko bi partnerja najraje za tri sekunde vrgel v levjo kletko…
…najhujša možna oblika reševanja napetosti (razen tiste, kjer se sploh nič ne rešuje) je klikanje in tapkanje…polurno, enourno, izmenično, zoprno, brezvezno tapkanje sporočil po mobitelu ali mailov po internetu.
Kaj za vraga naj tapkam, oglasi se mi na telefon, če se hočem s tabo pogovoriti, jebemti!
Sploh ne razumem od kdaj je postalo tako.
Ljubim te, zato ti bom klikal in tapkal.
Sovražim te, zato ti bom klikal in tapkal.
Rad te imam, zato ti bom klikal in tapkal.
Ej, problem imava, daj ti kaj stipkam in sklikam.
Permalink
21.01.2008
Objavljeno v Aktualno, Film ob 20:33 avtor: Tina M
Za telenovelo Rebelde, ki jo vrtijo ob 7h na Kanalu A, norijo skorajda vse osnovnošolke, morda tudi srednješolke. Vse moje učenke jo spremljajo, o njej govorijo, ko smo pisali kontrolno nalogo, pa so mi jamrale o tem, kako so se zaradi mojega predmeta včeraj odpovedale CELO Rebelde.
Čisto po slučaju sem delček te popularne serije oz. nadaljevanke ujela tudi sama.
Naš Kanal A vrti nadaljevanko, kjer imajo učenke kikle, ki se končajo še preden se začnejo. Naš Kanal A vrti nadaljevanko, kjer učenke drzno in kvazi pametno ugovarjajo in odgovarjajo ZLOBNIM učiteljem ter ravnatelju. Naš Kanal A vrti nadaljevanko, kjer je kul erotično se nastaviti na motor in seksati pri zelo mladih letih. Učenke izgledajo kot porno zvezde wannabe. Prepričana sem, da se lahko marsikateri “ljubitelj učenk” (če se lahko tako izrazim) med serijo olajša za kako kapljico ali dve, če veste, kaj mislim.
…in po tej čisti blesavosti se zgleduje naša zelo mlada generacija.
Punce navlečejo točno take kikle. Postale so afnaste, tudi tiste, ki nikoli niso bile afnaste . Punce so se (ravno danes) steple sredi hodnika šole zaradi fanta. Punce same sebi (zaradi fantov) povzročajo telesne poškodbe. In tako dalje…
Ne govorim, da je vsemu temu kriva nadaljevanka Rebelde. Vendar prepričana sem, da naše mladenke (in mladeniči) na podlagi neke butaste telenovele prevzemajo vzorce obnašanja. Ker Rebelde je zdaj kul. Če se oblačiš in obnašaš kot Rebelde, si zakon.
Jaz se sprašujem le, kaj je bilo A-kanalovcem, da so se sploh odločili vključiti v program kaj takega. Očitno po Esmeraldi res ni več pomembno kaj je, važno da je telenovela.
Ni več možno komentirati, saj je tema mnogim stopila na rep ter povzročila prehude histerične izpade.
Hvala vsem za sodelovanje.
Permalink
21.01.2008
Objavljeno v Aktualno, Nekaj čisto drugačnega ob 00:22 avtor: Tina M
Prepričana sem, da marsikdo v svojem poklicu ni zadovoljen. Najsi bo zaradi plače, načina dela, sodelavcev, vzdušja,…
Za sebe lahko iskreno povem, da v svoji službi nisem vesela, medtem ko v svojem delu uživam. Obstaja razlika…naj pojasnim:
Preden sem začela s poučevanjem, sem delala (kot 90% vseh študentov in dijakov) s pomočjo študentskega servisa. Bila sem vse - od prodajalke do nečesa, kar sem jaz imenovala hostesa, ker se bolje sliši od “kelnarca” v hotelski restavraciji.
Ne glede na to, da bi bilo treba za isti denar delati dvakrat več, sem bila bolj zadovoljna. V službo sem hodila z veseljem, skorajda sem komaj čakala, da se delavnik začne. Bilo je manj skrbi, razen takrat, ko so v restavracijo prišli Židje. Hehe
Da ne bo nesporazuma - zdaj ne bi več hotela delati kot prodajalka ali HOSTESA, saj je poučevanje nekaj, iz česar človek lahko naredi čudeže. Zamenjala bi le napor in odvečnost.
Sprašujem se, zakaj se pri svojih letih moram “boksat” z enim mulcom, da se lepo obnaša pri pouku ter ga za 45 minut na dan dobesedno vzgajat? Pa niti moj ni!
V kaj človek da svoj trud… v osnovno šolo, v srednjo šolo, v izpite na faksu, da lahko pride do poklica. Do poklica, kjer mora miriti četniške izpade, pretepe, ipd.
Zanima me, koliko ljudi je dejansko srečnih v tem, kar počnejo. Koliko jih opravlja svoje delo z muko in le zaradi denarja?
Permalink
20.01.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Moški, Vroče, Ženske ob 23:46 avtor: Tina M
Vprašanje, na katerega noben moški ne zna ženski odgovoriti in obratno.
Marsikatera ženska se je že spraševala (vsaj jaz sem se), kako moški občutijo seks. Verjetno se je tudi marsikateri moški vprašal, kako občutijo seks ženske. Najbolj smešna stvar pa je, da nihče nikomur tega ne zna pojasniti.
Na vprašanje, kako čutijo seks, moški ostanejo tiho. Ženske prav tako.
Nekako takole…
Ženska: “Miško, kaj čutiš, ko si v meni? Kakšen je to občutek? A takrat čutiš, kako zelo rad me imaš?…ti ni nič nerodno, da si kaj takega kar tako dovoliš?”
Moški: “Hmm…”
Ali pa takole:
Moški: “Ej miška, kako me čutiš v sebi? Kakšen je občutek, ko ti ga nežno dajem v tvojo sladko…? Kakšen pa je občutek, ko sva divja in te živalsko f…?”
Ženske: “Hmm…”
Mogoče je to razlog, zakaj ženske ostajamo za vedno ženske, moški pa moški: nekaterih stvari eden o drugemu enostavno ne bomo (z)vedeli nikoli.
Permalink
20.01.2008
Objavljeno v Me Myself I ob 23:15 avtor: Tina M
Na živce mi grejo vrste, kjer stojimo in čakamo da se premaknemo, da kam pridemo. SPLOH pa mi gredo na živce, kadar je za mano človek, ki do mene očitno čuti tako hudo magnetno privlačnost, da ima potrebo po limanju na moj hrbet.. pač bitja, na katera naletiš v trgovinah, v kinih, v McDonaldsu, na faksu, kjerkoli.
Ravno včeraj v Koloseju sem bila spet žrtev “osebe-magneta”.
Postavila sem se v doooolgo slalomsko vrsto in se korak po korak premikala proti blagajnam, ko za sabo začutim nekakšno toplino. Drgnenje, ki mi je šlo pošteno na živce. Malce se premaknem naprej in upam, da bo drgnenje izginilo, vendar drgnenje mi sledi. Maneverski prostor ženske, ki je stala za mano, me je butnil v hrbet vsakič, ko se je malce premaknila. …in premikala se je prekleto veliko!
Na vratu sem začutila dihanje. Lasje so me z vsakim njenim izdihom zažgečkali po licih.
Torbice itak že nekaj minut nisem več držala normalno ob boku, ampak je bila pritisnjena na mojo desno joško.
Mogoče sem izjema, vendar take reči vedno povzročijo, da mi postane vroče. Preprosto na živce mi gre in začnem se potiti.
V tistem trenutku se odločim za malo akcije. Slečem plašč, ruknem torbico na hrbet ter jo s tem malce oplazim po roki, vendar punca je očitno zvita, saj je izbrala drugo tehniko magnetizma. Babnica me je zahodila po peti. Kaj vem, mogoče je imela cilj pojahati me totalno!
Moje glasno jamranje fantu o dihanju za vrat je bilo zaman. Ženske z nadležnim parfumom in mravljami v riti sem se znebila šele, ko sem stopila k blagajni. Vsi moji prejšnji poskusi, da jo odstranim od sebe vsaj za 30 cm, so bili očitno neuspešni.
Ko ugotovim, kako človek z “magnetki” najhitreje opravi, bom veliko bolj dobre volje stala v vrstah. Do takrat pa se bom očitno borila z zahojanji, s torbico in dihanjem za ovratnik.
Permalink
16.01.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Moški, Vroče, Ženske ob 23:04 avtor: Tina M
Vem, da je mnogo pokazateljev, ki človeku lahko dajo vedeti, da s partnerjem nimata več kaj početi skupaj, vendar pokazatelj, ki to kriči, je pomanjkanje volje in interesa za seks.
Vem tudi, da obstaja mnogo razlogov, zakaj sploh pride do tega nesrečnega stanja in sigurno je najbolj žalosten od vseh kaka ljubica ali ljubimec s strani. Ne govorim o stanju, ko se (jebiga) zaljubljenost spremeni v ljubezen in vse poteka na drugačnem nivoju… to stanje je še vedno lahko stanje hude fizične privlačnosti in divjega seksa.
Da bi bila v vezi, kjer ni živalske in strastne fizične privlačnosti, si ne znam predstavljati I’d be bored out of my mind. Kaj naj bi s fantom, ki me ne bi vzburil že samo s svojo prisotnostjo? Kaj naj bi s fantom, ki mi ne zbuja domišljije?
Sprehodi, kino, pogovori, duhovno ujemanje, tašča te ima rada, njega imajo radi pri tebi doma, ne mara tvojih prijateljic, ujameta se na plesišču, opremljata skupno stanovanje,… vse to je fino in super in yeii.
Vendar vsaka od nas si želi biti tudi pošteno pofukana, pa če si to upa povedati glasno ali pa samo o tem razmišlja in hrepeni potihem v svoji glavi. Vsaka ženska ima svojo poredno, živalsko stran, ki jo iz nje znajo izvleči le pravi ljubimci. Še najbolj “dolgočasna” ženska se bo naveličala čakanja na ekstazni fuk s svojim fantom, čeprav skupaj uživata le ob počnetju hudo dolgočasnih in umirjenih reči, npr. obiskujeta kleklarski krožek in v domu za ostarele igrata bingo.
Ženske glede pohote moške premagamo, le da se tega po moje marsikdo ne zaveda. Večina moških živi v svojih prepričanjih in z žensko v postelji ravna kot z gospodinjo ali princesko. Ženske hočemo biti v postelji vse drugo kot to.
V bistvu ženske sploh nismo tako komplicirana bitja glede spolnosti kot si mislite. Čeprav g-točke nimamo tako konkretno “tam zunaj” kot moški (beri: tič) in velja prepričanje, da je nekje zavlečena in skrita ter jo je treba odkrivati kot Tutankamonov zaklad, zna biti prekleto divja stvar, ko jo enkrat najdeš!
Če moški svoji ženski ne pokaže, da si jo želi… da čuti zverinsko željo, da si jo utrga kot breskvico z drevesa ter vanjo z največjim užitkom zagrizne s svojim najtršim delom telesa, da se zlijejo skupaj sočni sokovi obeh,… če ji ne pokaže, da obožuje vsak del njenega telesa, ki ga obnori vsakič ko si drzne odstraniti vse obleke z njega,… jo bo izgubil na tako hiter način kot je Unforseen izgubil svoji dve jakni
“Kje pa je… še pred minuto je bila tukaj… hmm…”
Kje je? Šla je iskat zverino v sebi!
Permalink
