31.03.08
Kategorija Me Myself I, Glasba, Film ob 22:02 avtor: tinamalina
Govorim o tistem, ki je v meni zbudil ljubezen do plesa.
Govorim o tistem, ki mi še zdaj požene mravljince skozi telo.
Govorim o veliki ljubezni…filmski in glasbeni.
Govorim o nepozabnem in nenadomestljivem umazanem plesu.
Govorim o nepozabnem in nenadomestljivem paru - Jennifer Grey & Patrick Swayze ali Baby in Johnny.
Govorim o Dirty Dancing…

Permalink
Kategorija Nekaj čisto drugačnega, Aktualno ob 21:14 avtor: tinamalina
Zaradi narave mojega dela in zaradi vedno večje nagajivosti otrok se včasih ne glede na etiko vprašam, kako na določenega otroka gledajo lastni starši. Meni bi se - iskreno in brez nekega pretvarjanja o tem, kako so vsi otroci nedolžni in v veselje odraslim in oh in sploh - ob nekaterih odprla glava. Toliko dretja, toliko trme, toliko nesramnosti, toliko povzročanja težav in toliko zlobe bi v meni sprožilo željo, da se lastnemu otroku odpovem.
Rada jih imam vse po vrsti od prvega do zadnjega… vendar se ob koncu delavnika, ko mi gre po glavi le še postelja in počitek, ne bi več z njimi ukvarjala :)
Sprašujem se, kako zadovoljna je mama z otrokom, ki domov prinaša enke in dvojke. Sprašujem se, kako zadovoljni so starši z otrokom, ki zabrede v slabo družbo, nikogar ne spoštuje niti doma niti v šoli in totalno propade kljub prizadevanjem staršev. Starševska ljubezen ne pozna meja in to mi je jasno kot beli dan. Vendar ne predstavljam si sebe v bodočnosti v kaki taki situaciji in vem, da bi bila zelo razočarana, če mi lasten otrok ne bi prinašal veselja, temveč samo žalost iz dneva v dan.
Spraševala bi se, kje sem ga polomila.
Kaj pa simpatičnost po drugi plati? Po zunanji. Je vsak otrok svojemu staršu simpatičen na videz? Verjetno je, saj je glavno da je zdrav. Pa reakcije drugih?
Primer #1:
A in B se srečata po dolgem času…
A: “Hejjj, dolgo te nisem videla, kako si kaj, kaj je novega?”
B, ki pred sabo poriva otroški voziček, odgovori: “Paaa…”
A pogleda v voziček: “Aaa…to je tvoj mali…joj, kakšen cukerček…zrastel bo v pravega heartbreakerja, jaja…poznamo mi take, ane mali? Ja, kako si ti lepi. Ja, prav lepi si. itd”
Primer #2:
A in B se srečata po dolgem času…
A: “Hejjj, dolgo te nisem videla, kako si kaj, kaj je novega?”
B, ki pred sabo poriva otroški voziček, odgovori: “Paaa…”
A pogleda v voziček: “Aaa…to je tvoj mali…hm….in kako kaj služba?”
Pa naj zaključim z lepo mislijo: Otroci so naše največje bogastvo.

Permalink
29.03.08
Kategorija Adam&Eva, Vroče, Zabava ob 16:58 avtor: tinamalina
Včeraj sem si ogledala film In the Cut, ki je znan po “skorajda pornografskih prizorih” z Meg Ryan. Film ni nič posebnega in edini pornografski prizor (katere sem nestrpno pričakovala) je na začetku, ko kamera zelo nazorno pokaže drsenje ust neke ženske po trdem tiču enega izmed glavnih igralcev. Torej prizori z Meg ostanejo nekako zasenčeni
Pa to ni poanta zapisa.
Ko se nestrpno pričakovani vroči celonočni seks končno zgodi, se detektiv od Meg zjutraj poslovi z besedami: “I had a nice time. Thank you.”
Beseda mi je zarezala ušesa. Je “hvala” res najboljša izbira besed po vročem seksu? No ja, verjetno bi bilo še huje, če bi mu med seksom v hudem afektu ušlo iz ust kaj v stilu “Uffff, jebem ti materrr…”, ali pa da bi pred odhodom pustil na mizi denar, ampak… hvala? :) Saj ti nisem nič dala, s tabo sem si postregla…recimo. Hvala tebi, da si bil pri roki. Od kod sploh potreba po “hvala“? Je možno po seksu dobiti občutek kot da si pravkar dobil darilo ali uslugo? Takrat imamo namreč potrebo zahvaljevati se.
Hvala?

Permalink
28.03.08
Kategorija Nekaj čisto drugačnega ob 21:29 avtor: tinamalina
Moja glava štrajka, boli in nič ji ne pride do živega. Vanjo se je naselil glavobol, ki je ne pusti pri miru že od včeraj zvečer.
Poskusila sem vse - kava, počivanje, spanje in Aspirin Migrin. Glavobol trmasto zmaguje.
Bolečina se poveča vsakič, kadar se sklonim ali grem na wc. Smešno, vendar resnično.
Vsak nasvet je več kot dobrodošel in bo preizkušen…

Permalink
Kategorija Nekaj čisto drugačnega, Me Myself I, Aktualno, Zabava ob 20:02 avtor: tinamalina
Ker živimo v družbi, kjer si vsak lahko izmisli stranko, jo bom organizirala tudi sama. Ustanovila (oz. ponovno obudila) bom komunistično stranko Slovenije oz. KSS.
Moj plan bo vseboval nacionalizacijo, torej zavzemala se bom za odvzem prevelikega premoženja podjetnikov, ter ga podelila med ljudi. Veljala bo enakopravna družba in vsi bodo imeli iste pravice. Vse bo last družbe in odpravila bom brezposelnost ter revščino.
Računam na veliko podporo članov, posebej tistih, ki jim individualizem ter kapitalizem ne dišita ter se nikakor ne morejo navaditi na njune razmere. Predvidevam tudi, da se bo s takim sistemom v Sloveniji odpravila zakompleksanost, ki jo je prinesel EU-sindrom, katerega marsikje po svetu niti ne poznajo.
V primeru zmage bi vse ostale stranke ukinila, saj bi bile odvečne in bi le zaman poskušale soliti pamet ter narod nahujskati proti mojim krasnim idejam, ki bi mu ne le obljubljale srečno življenje, temveč ga dejansko zrealizirale.
Ljudje se med seboj ne bi več sovražili ter si zavidali, saj si niti ne bi imeli česa zavidati.
Slovenija bi postala prijaznejša in bolj humana do vsakega državljana.
.jpg)
Permalink
Kategorija Vroče, Aktualno, Zabava ob 19:18 avtor: tinamalina
Sprva sem mislila, da se nekdo šali, zdaj pa razumem vso poanto - profit na račun ovac. Pardon, članov. Že samo ime mi je zbudilo ogromno zanimanje glede ponudbe omenjenega zavoda. Kaj bi mene osebno privleklo v članstvo Zavoda 69?
Zadevo mi je danes olajšal tudi bloger sex, saj je na kratko izpostavil bistvo organizacije ob slikah nekih zgonjenih…pardon, starih… pardon, brhkih deklet, ki se valjajo ena po drugi in vtikajo razne šankovske objekte v usta (verjetno ker v momentu ni bilo drugih na razpolago)
Zavod se bo boril. Že njihova internetna stran oznanjuje boj. Boj v družbi polni predsodkov in ravno zato se je že na vstopni strani potrebno opredeliti ali boš njihov ali boš proti. V besedah slogana, ki ga furajo in katerega bo znal recitirat vsak njihov revolucionarčič, izgleda zadeva nekako takole: “Smrt predsodkom, svoboda pornografiji.” Kar seveda samo po sebi implicira na revolucionarnost zavoda ter hkrati retardiranost družbe, saj jo navezuje na trd sistem fašizma. Sprašujem se, kdo jih je tako razjaril. Kdo je Slovenčke tako razjaril, da so revolucionarno vstopili v neke vrste erotično revolucijo in da so dobili občutek, da ne morejo svobodno uživati ob količini pornografije, ki je na razpolago.
Nepotrebnost samega zavoda nakazuje že njegova osnovna ideja, ki trdi, da je pornografija v Evropi vedno bolj marginizirana in kriminalizirana. S trditvijo se nikakor ne strinjam, vendar tisti, ki si jo je izmislil, je že vedel, kaj dela. V ta namen se bodo trudili pornografijo postaviti za enako ostalim umetnostim kot je gledališče, film, idr. Nikakor se ne strinjam, da se lahko neka zakotna porno zvezda postavi ob bok gledališkemu umetniku. Ogledala sem si dovolj pornografskih izdelkov in dovolj predstav v gledališču, da kaj takega lahko s stoprocentno prepričanostjo trdim. Strinjala se bom takrat, ko mi kdo s trdnimi argumenti razloži, kateri del pornografije je umetnost. Erotika je umetnost. Pornografija nikakor ne. In kdor vidi umetnost v razkrečanju nog pred kamero ter v mehanskem seksu pred objektivom, mu bog pomagaj.
Spoznavanje porno zvezdnic in družba nagih deklet. Ob stavku mi pride na pamet smešna slika iz erotičnega sejma v Celju (ali skorajda iz vsakega erotičnega sejma), kjer pred razkrečenimi nogami neke striptizete mrgoli nagužvano število ubogih moških ter njihovih mobilnih telefonov.
Da sem izgubila interes za članstvo, je že jasno. Najboljši del pa pride pri Stojkotu. Govorim seveda o profitnem delu, saj si bo po zaslugi njega marsikatera tajnica lahko nalila svojo jutranjo kavo v Stojanovo skodelico in se bo marsikateri Slovenček lahko pobahal s svojim podpiranjem pornografije v družbi prijateljev z majico, ekskluzivnim kapucnikom ali srebrno značko Stojana Trdine ter nazdravil z energetsko pijačo Fukoff. Direktorji se bodo na sestankih kot majhni otročki, ki jim pokažeš liziko, nasmihali poslovnim mapicam Stojana Trdine, mene pa zanima koliko jih bo mapice tlačilo v predale mize, da jih družba polna predsodkov ne ugrizne za rit
Aja…ne smem pozabiti na slinčke…pardon, spermolove. Predvidevam za ženske, ki hočejo biti navihane, vendar to ne znajo biti in jim nikakor ne uspe uloviti celotne sperme v usta, kadar situacija to zahteva. Če kdaj opazim obvestilo o prihajajočem spermolovskem tekmovanju na spletni strani zavoda, ne bom presenečena. Če so bedarijo izumili, ni vrag da se ne bodo našle ovce, ki bodo zadevo z veseljem zdemonstrirale….in dobile kakega porno stojana oz. porno oskarja.
Kakorkoli že… sex sells. In 69 je enkratna marketinška poteza. Bravo, bravo

Permalink
25.03.08
Kategorija Adam&Eva, Moški, Zabava ob 17:55 avtor: tinamalina
Najprej naj povem, da ste že v štartu izgubili boj z ženskim spolom. Sori
Verjetno se v glavi pojavi en velik “zakaj”, odgovor nanj pa leži v skrivnostih našega telesa. Ker nimate telesa, ki je zmožno celega vraga, od ustvarjanja novega telesa do dajanja novega življenja, od nadaljevanja rodu ohranjanja celotne vrste, itd., ste se moški pač morali znajti po svoje.
In nastalo je - šopirjenje
Edini neobremenjen moški je bil biblijski Adam, saj je bila Eva že od samega začetka ožigosana s pripadnostjo njemu. Je bil le pussy?
Začetke tega čudnega športa bi postavila verjetno nekje v čas, ko so vladale celotnemu svetu plemenske družbe. Takrat se je namreč začelo. Zaradi koga? Hja… zaradi žensk. Ubogice so pripadle tistemu, ki se je za njih izboril oz. se dobro izšopiril pred plemenom. Ljubezen je bila zaman, če dečko ni znal vržti kopija v mamuta ali zajca ali karkoli že.
Verjetno že od pamtiveka velja, da se moški mora pokazati pred žensko in potem ona izbira, kdo bo imel čast ogledati si njene čare ter jih uživati.
Vse lepo in prav, dokler ni pleme Krtov (recimo) ugotovilo, da obstaja pleme Hijen in da so barabe navohale njihove ženske. Zdaj se je bilo treba zašopiriti do konca in tako so nastale vojne, ki so trajale desetletja,…stoletja,…tisočletja,… v taki in drugačni obliki, za to ali ono.
Ne predstavljam si, da bi bila vojna izmišljotina žensk in komot lahko rečem, da je vojna splodek moške rase. Težka, vendar resnična obtožba.
Šopirjenje se je nadaljevalo, vse dokler nam gospodje niste dali pravo glasanja in tako še marsikatero pravo… za kar vam je verjetno še dandanes žal, saj smo po zaslugi tega zapustile štedilnike in kuhinjo :)
In šopirjenje se nadaljuje… z avti, urami, denarjem, nakladanjem,…
Čeprav se bojim, da bo enkrat zmanjkalo idej, se še bolj bojim nove pogruntavščine oz. nove strategije šopirjenja.
Ali pa bo nastopil sodobni Adam…

Permalink
18.03.08
Kategorija Adam&Eva, Aktualno, Zabava ob 16:46 avtor: tinamalina
Slučajno sem na TV ujela oddajo o ločitvah “celebrity” parov. Beseda je tekla o tem, kdo je komu koliko pobral, ko so medene poti zaškripale ter se razšle vsaka v svojo smer.
Da ne bo pomote, govorimo seveda o tisočih in milijonih dolarjev, o razkošnih avtih, luksuznih hišah itd…
Da se ne bi še komu zgodilo isto kot Stallonu, ki ga je bivša žena pošteno finančno izmolzla ob ločitvi, so si ljudje izmislili predporočno pogodbo - v hollywoodskem svetu nujno zlo, za mene znak nezaupanja.
Primer 1: Nicole Kidman in Keith Urban
Ob poroki sta sklenila pogodbo, ki Keithu ob ločitvi obljublja nevemkoliko milijonov dolarjev za vsako leto zakona (ker je ona finančno bolj donosna, očitno od njega nima kaj vzeti in ne more biti obratno), v primeru da Keith ponovno poseže po drogah, pa dobi NULO.

Primer 2: Michael Douglas in Catherine Zeta Jones
Že pred poroko sta sklenila, da Catherine dobi za vsako leto zakona 3 milijone dolarjev, v primeru da jo možek prevara, pa dobi še dodatnih 5 milijonov.

Praktično, ni kaj. Sprašujem se, zakaj nista raje podpisala, da mu v primeru varanja lahko odstrani preradovednega tiča?
Predporočne pogodbe imajo svoj praktični vidik, vendar dokazujejo, da človek v ljubezen s svojim izbrancem/izbranko ni prepričan. “Računam na to, da se bo prej ali slej končalo in moja ljubljena oseba je le kurbež, ki me hoče prenesti okoli za premoženje. Aaaa-aa…napisal bom pogodbo pa naj jo baraba podpiše in me ljubi, če si upa! Prasec!”
*nasmeh* “Ljubim te, pukec moj.”
Permalink
Kategorija Učiteljska, Aktualno ob 13:45 avtor: tinamalina
Tokrat klofuta ni namenjena sistemu na vzgojno-izobraževalnih institucijah šolstva, pač pa instituciji, kjer je poudarek le še bolj na izobraževalnem delu (ne več toliko na vzgojnem). Govorim o visokem šolstvu, natančneje o univerzah ali še natančneje o podiplomskem študiju.
Glede dejstva, da nas na vseh možnih koncih in na vse možne načine nategujejo s trditvijo, kako je šolstvo brezplačno, niti ne bom izgubljala besed.
V Sloveniji odločitev za podiplomski študij (magisterij) bivšega absolventa, njegove starše ali kakorkoli že… udari po denarnici kar za dobrih 1900 evrov na leto - ŽE subvencionirana cena.
Ob znesku sem ostala brez besed. Kaj naj si mislim o tem absurdu ali že skorajda kriminalu države, ki naj bi skrbela za razvoj lastne inteligenčne sile? Kaj dejansko sploh plačam s tem? Svoja seminarska dela ali lene profesorje, katerim se niti ne ljubi imeti podiplomska predavanja?
Seveda se potem ministrstvo “izkaže” z raznimi štipendijami, ki v najboljšem primeru dosežejo okoli 300 evrov in ob katerih seveda študent podpiše pogoj, da ne bo prejemal nobenega drugega dohodka ali po domače povedano, da mu delo čez študentski servis ne pride na pamet.
Si magistrski naziv v Sloveniji lahko priborijo le premožnejši?
Kaj pa družine, ki so finančno prešibke, da bi bile dovolj močne za 1900 eurov na leto (plus ostalo), pa kljub temu finančno (za en mišji k…) premočne za denarno pomoč države? Tiste družine, ki nekako padejo skozi sistem in kjer se starši doma borijo za to, da ostanejo na delovnem mestu, da lahko izšolajo svoje otroke? Si lahko privoščijo magisterij?

Permalink
13.03.08
Kategorija Nekaj čisto drugačnega, Me Myself I ob 21:51 avtor: tinamalina
Res ga ne maram. Ne maram, ko mi nekdo nekaj muti. Vedno sem imela rada iskrenost in direktnost, ovinkarjenje, izmikanje, mutenje in laganje pa so stvari, ki mi gredo na bruhanje.
Če se mi učenec zlaže ali pa to poskuša, bo sigurno celo uro zaskrbljen, kaj bom z njim in njegovo lažjo naredila. Pa ne zato, ker je zamudil k pouku, ampak zato, ker se je zlagal, da se je pogovarjal z “učiteljico matematike” ali “ravnateljico” ali kaj podobnega.
Laganje in prekrivanje sta sranje.
Najbolj pa me prizadane, če to izvede oseba, ki jo imam rada ali oseba, ki mi je blizu. V takem primeru me laž in neiskrenost prizadaneta tako zelo, da čutim bolečino v srcu in željo po brcanju. Tako zelo me prizadane, da se kljub opravičilu trudim tej osebi ne primazati ti. henrija (beri: klofuta na zatilje, da mu zbije lase en meter naprej) vsakič, kadar mi umazana laž ali prekrivanje pride na pamet. Kaj takega s težavo pozabim.
Verjetno je bog človeku to blesavo sposobnost vcepil za kazen. Evam zato, ker so nasedle lažnjivi kači in Adamom zato, ker so nasedli lažnjivi Evi.

Permalink