13.03.2008
Objavljeno v Učiteljska, Zabava ob 21:10 avtor: Tina M
Šolskih uniform v Sloveniji ni. Pri nas niti najmanjši del oblačila ne označuje učenca ali dijaka, kar pa ne velja za Kanado, Avstralijo, Nemčijo, Irsko, Izrael, Malazijo, Pakistan, Filipine, Novo Zelandijo, J.Korejo, ZDA in seveda Veliko Britanijo.
Prepričana sem, da bi tej ideji nasprotovali predvsem zagovorniki razvijanja otrokove individualnosti in bla, bla, bla. Vendar šolske uniforme imajo tudi precej pozitivnih strani.
Kot prvo - starši bi privarčevali denar in otroci si ne bi belili glave s tem, kaj obleči naslednji dan v šolo (s tem so obremenjena predvsem dekleta).
Z nošenjem uniform bi bili vsi otroci “IN” in tako se nikomur ne bi posmehovali v razredu zaradi strganega puloverja, recimo.
Uniforme bi zakrile socialno in finančno različne položaje/zmožnosti staršev, torej bi otrok nastopil pred sovrstniki ravno s svojo identiteto oz. osebnostjo in ne z denarjem atija in mamice ali če hočete - s preseravanjem.
Edina negativna stran, ki jo vidim, je diskriminacija punc, saj bi verjetno pogrešale hlače.
Permalink
12.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Kdo mi zna pojasnit to?, Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 19:10 avtor: Tina M
Čeprav nisem učitelj slovenskega jezika, se nimam za hudega slovenista (ja, slovenista… ne slavista) in nisem prebrala vseh knjig v slovenskem jeziku vem, da sta besedi “Hrvatje” in “Amerikanci” dva izraza, ki prej omenjenim strokovnjakom dvignejo pokonci telesne kocine.
Se ne reče Hrvati in Američani?
Permalink
12.03.2008
Objavljeno v Me Myself I, Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 17:12 avtor: Tina M
Pred nedavnim sem se prijavila na tekmovanje za naj slovenski tattoo na rtvslo.si in tukaj so rezultati.
Moj “ljubljenček” je najprej prišel med finalnih 16, ob koncu glasovanja pa zasedel šesto mesto 
Prvo mesto je zasedel zelo lep škratek na hrbtu punce, ki se je poimenovala lorelei.
Hvala vsem, ki ste pustili svoj glas na moji zverini
Permalink
12.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Učiteljska ob 16:41 avtor: Tina M
Citiram enega od staršev mojega učenca pred dvema mesecema: “Otroci pri vas že med uro vse poštekajo pa všeč jim je, da lahko vse vprašajo in jim pojasnite.” Wau…dober kompliment.
Citiram enega od staršev mojega učenca pred enim tednom: “Veste… s starši smo se malo pogovarjali in nam ni jasno, kako to, da ste dali tamalim toliko strani v delovnem zvezku za narest. In kako to, da boste pogledali njihove zvezke?” Hmmm??
Naenkrat sem se znašla na zatožni klopi pred poroto staršev ali pa vsaj pred njihovim glavnim zagovornikom. Mama je pred mano nastopila kot nasprotnik v ringu. Kaj je zdaj to zaena pizdarija (pardon), da njihovi otroci morajo pri mojem predmetu rešiti toliko vaj in mi pokazati svoje zvezke!
Čeprav sem mami bistvo vsega početja razložila dvakrat, mi je morala dati vedeti, da zvezkov ne morem kar ocenit. In vaj v delovnem zvezku tudi ne, saj se štejejo kot domača naloga. Da “to ni uredu”.
Po zadnji besedi pogovora, ki je seveda morala biti njena, sem obsedela na stolu kabineta in pasivno razmišljala, od kdaj učiteljem ni dovoljeno pregledati učenčevega zvezka. Za domače naloge mi je itak jasno… glede tega sem že obupala. Vendar s pomočjo zvezkov jaz vidim tudi to, kako si učenci stvari zapisujejo in iz kakšnih zapiskov se potem učijo.
Saj bi jih vrnila že naslednji dan. Saj jih niti ocenila ne bi. Saj bi le napisala datum, kdaj je bil zvezek pregledan in zahtevala podpis staršev. V delovnem zvezku je bilo le 5 strani tiste snovi, ki smo jo že obdelali!
Se moram zdaj navaditi na novo pravilo? …če otroci ne izkoristijo svojih ti. pravic, da se izognejo šolskih obveznosti, jih bodo pa izkoristili njihovi starši?
Permalink
7.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Učiteljska ob 15:59 avtor: Tina M
Tudi na faksu nam je profesorica za… hm… pedagogiko? …razložila, da učitelj ni učitelj le v razredu, ampak ga učiteljstvo spremlja tudi izven učilnice. In res je to. Če gre učitelj nakupovat v Hofer jogurte in ga opazi kaka učenka, ga sicer lepo pozdravi, vendar naslednji dan cel razred izve, da ta učitelj poje veliko jogurtov ter da ima “ful luštnega sina” in da je očitno gene pobral po mami ali kaj podobnega. Kaj šele, da bi ga videli vstopiti v seks shop
Če mu na cesti slučajno spodrsne ali se mu zvije noga, zna biti naslednji dan glavna novica v razredu, da je bil tako pjan, da se je zvrnil sredi pločnika.
Taka stvar zna biti tečna posebej za mladega učitelja. Za učitelja, ki je komaj (pa še to ne v celoti) zapustil klopi fakultete, večernje izhode s prijatelji in nočne plese ter ostale norčije. V osnovni šoli to ni tak problem, saj otroci še ne hodijo po kvalitetnih klubih, v srednji šoli je to drugače. Srednješolci si za vikend že privoščijo kako divjo zabavo v bližnjem klubu, razen če ima omejitev vstopa nad 18 let.
In kaj naj mlad učitelj, ki rad hodi zvečer ven plesat, glede tega stori? Gre na drugo stran Slovenije. Čimdlje od kraja, kjer uči, saj nobenemu niti pod razno ni do tega, da v prostem času sreča kakega učenca na neprimernem kraju.
Sama imam to srečo, da s krajem kjer učim nimam nikakršnih stikov, le poslovne. In paše mi tako. Sodelavka mi je razložila, da so mirni sprehodi za njo možni le izven mesta, kjer se nihče za njo ne dere po priimku ter s tem povzroča obračanje glav ljudi po cesti.
Učitelj mora imeti tudi “čisto preteklost”. Spomnimo se le primera, ki je mlado učiteljico razrednega pouka, Sanjo Škofic, izpostavil ljudem in medijem, zaradi razgaljenih slik. Na srečo je takrat za njo stopila tako ravnateljica kot tudi šola, celo starši so jo zavarovali, vendar njene sramote si ne morem niti zamisliti. Punca je bila lepa in mlada, primerna za seksi slike, verjamem pa da si niti v sanjah ni predstavljala, da se bodo te slike obrnile proti njej.
Zoprna zadeva…
Permalink
5.03.2008
Objavljeno v Glasba, Zabava ob 22:09 avtor: Tina M
Dame in gospodje… čudo narave in prav poseben glasbeni talent Joseph.
Lahko bi ga poimenovali tudi kot najboljši human beat box na svetu
Permalink
5.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Me Myself I ob 21:09 avtor: Tina M
Pred kratkim sem presedlala na Telemachovo telefonijo, kjer sem se zaobljubila za dve leti. Cene klicev so se mi zdele privlačne in to je bil dovolj močan razlog da zamenjam operaterja, čeprav mi je fant vneto svetoval, naj ga ne serjem in ne zapuščam svojega Rockyja, kot ga je zapustil Tommy Gunn, ko je odšel k Duku zaradi denarja
Šalo na stran…
V slabosti Telemachove telefonije sem se lahko prepričala dokaj hitro. Telefon šumi, včasih človeka na drugi strani ne slišim, včasih ne slišim, da mu zvoni telefon in veza požira sogovornikove besede, da po novem moji pogovori izgledajo recimo nekako takole:
X: ” …in šel sem si v———-spodnje hlače.”
jaz: “Kaj, kaj?”
X: “….kje, praviš, te je prekinilo?”
jaz: “Šel si si v spodnje hlače??”
X: “mmhm….šel sem si v trgovino kupit spodnje hlače.”
jaz: “Ajaaa….ehh…”
Tudi sogovorniki se pritožujejo. Baje me “slišijo od daleč”.
Brez zamere, glede televizije ste super, glede interneta še bolj… telefonijo pa le malce izpilite 
Permalink
5.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Učiteljska ob 16:17 avtor: Tina M
Z učenci osmega razreda smo za eno šolsko uro pozabili na snov in se pogovarjali o vsem mogočem. O nasilju na šoli, o nasilju na splošno, o drogah, katerih je vedno več tudi v osnovnih šolah, o odnosih med učenci in učitelji ter o odnosih med njimi samimi. Moj cilj je bil spoznati njihov način razmišljanja. Zanimalo me je tudi, kaj si oni sami mislijo o šolskem sistemu.
Med pogovorom sem zagledala dvignjeno roko v ozadju učilnice.
“Učenci imamo preveč pravic…lahko si dovolimo vedno več,” mi je kot otroku pojasnil učenec iz predzadnje klopi.
Vprašala sem, kaj si ostali mislijo o tem, kar je ugotovil sošolec in na moje presenečenje svojega spektra pravic ni zagovarjal nihče od njih. Vsi so se z izjavo strinjali.
Vprašala sem ga, zakaj tako misli in spet mi je pojasnil. Domače naloge niso več obvezne, kazni zaležejo ali pa ne, med poukom nas učitelj ne sme poslati iz razreda, kazenskega spraševanja naj ne bi bilo in če se me lopne z učbenikom po glavi, ga lahko tožim.
Zaploskala sem mu. “Bravo.”
Glede domačih nalog sem že pisala in se ne bi ponavljala. Mislim, da je domača naloga dobra metoda za razvoj delovnih in tudi učnih navad, zato sem prva v vrsti, ki bi podprla idejo, da morajo biti obvezne. Domačo nalogo lahko dam, če je učenec nima, pa se lahko postavim na trepalnice in nič drugega, saj nikjer ne piše, da je on to DOLŽAN opraviti.
Poslati otroka iz učilnice zaradi neprimernega obnašanja ter mu nabiti neopravičeno uro, je po zakonodaji absurd. S tem ga namreč prikratim kar dve pravici, zapisani že pod 2.člen zakona o pravicah učencev. Prva je pravica do obiskovanja pouka (katero podpre pravica iz 11.člena - da mora prisostvovati pouku) in druga do pridobivanja znanja, spretnosti, itd.
Ocen na podlagi znakcev tj. pluskov in minuskov, ki si jih učenci nabirajo sproti med letom, naj ne bi bilo. Jaz vidim v tem le podpiranje kampanjskega učenja za tistih par kontrolnih nalog ter za ustno ocenjevanje, ki po novem ravno tako mora biti napovedano.
29. člen govori o prepovedi kajenja, uživanja alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev oz. prihoda ter prisotnosti pod vplivom alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevnih aktivnosti, itd.
In učitelj naj pač laično oceni zadeve, saj ga na faksu ne poučujejo nič o izgledu ter obnašanju učenca, ki je pod vplivom droge ali drugih psihoaktivnih sredstev.
V 3. členu o dolžnostih učencev piše, da je učenec dolžan varovati in odgovorno ravnati s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje.
Poznam primer učenca, ki je v šolo prišel pod vplivom kokaina, namerno polomil mizo in za svoje obnašanje dobil kazen, ki naj bi vsakemu otroku zalegla. Njemu je pomenila le nek listek, na katerem piše, da se starši morajo podpisati. Naslednji teden je učitelje tikal ter jim ugovarjal. Nova kazen - spet nič sprememb.
Pa se sprašujem - naj bi takemu učencu jaz omogočala pravico do obiskovanja mojega pouka?
Kaj ne bi bilo to zapravljanje mojega časa in energije, glede na to da se tudi sam brani pridobivanja znanja?
Hvala lepa.
Jaz sem za to, da se v zakonodajo napiše učitelj je dolžan svoje znanje podajati le tistim učencem, ki kažejo potrebo po njem. Glede usode tistih učencev, ki mislijo drugače, pa naj se od 5. razreda osnovne šole dalje, odloči učitelj sam. Če posledično Slovenija intelektualno propade na račun tega, da imajo otroci preveč pravic in da nekateri starši svojim otrokom primernega obnašanja v šoli ne znajo utupit, pa naj propade.
Prva bi tudi zagovarjala idejo o večji avtonomnosti učitelja.
Vsakdan učitelja bi bil veliko bolj prijeten, če bi otrok vedel, da se mu prva napaka spregleda, druga oprosti, tretja pa ga vrže iz šole. Pod takimi pogoji sigurno ne bi bili več na drugem mestu lestvice izgorelosti zaradi poklica.
Oglejte si ta prijeten nasmeh…
…redkokateri učitelj ga pred tablo še ima.
Permalink
4.03.2008
Objavljeno v Wanna see something sexy...? ob 18:33 avtor: Tina M
Vračam se k svoji že skoraj pozabljeni kategoriji in upam, da vam malce spočijem utrujene oči… tokrat na dveh seksapilnih in meni zelo frajerskih pevkah.
Gwen Stefani
Kelly Rowland
Permalink
4.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Me Myself I, Zabava ob 16:52 avtor: Tina M
Trgovin, ki imajo v izložbi vsak par čeveljcev na posebnem steklenem podstavku, ne obiskujem, saj takoj vem koliko je ura kar se tiče cen. Sploh pa se mi zvrti v glavi, ko pogledam na pildek ob teh čeveljcih, kjer piše 300 eur.- recimo. Hvala lepa, to je polovica prihodka marsikaterega delavca ali čakajočega človeka na borzi.
Sploh pa me vstop v omenjeno trgovino mine, ko se sprehodim mimo vhoda ter zagledam anoreksično trgovko, ki je ziher pred odhodom v službo preživela tri do štiri ure pred ogledalom, saj taka “zategnjena fasada” (se opravičujem za izraz) ne vstane kar sama od sebe iz postelje
Všeč so mi trgovine, kjer si vse lahko ogledam v miru. Kjer me trgovka vpraša če “lahko kaj pomaga” in me potem ne ocenjuje od pet do glave ter daje vtis kot da me nadzoruje, da slučajno česa ne ukradem. Kadar dobim nesproščen občutek, se kar po hitrem postopku poberem ven. Ne maram občutka kriminalca. :)
O zijanju sem že pisala in ni mi prijetno, če se dogaja iz čudnih razlogov.
Všeč so mi sproščene trgovine kot so Orsay, H&M, New Yorker… kjer me včasih po pozdravu ob vstopu v trgovino nihče ne vpraša niti ”če lahko pomaga”, ampak si enostavno “postrežem” sama. Marsikdo bi to vzel kot nesramnost, neprofesionalnost ali nevljudnost, meni je kul.
Ko smo že pri tej temi… naj vam povem še o dogodku, ki me je nasmejal pred parimi dnevi
Nazadnje ko sem bila v trgovini, sem mislila, da me iz kakega kota snema skrita kamera. Trgovka je moje stvari začela metati po blagajni kot za stavo. Med piskanjem in butanjem ob pult artiklov, ki naj bi šli z mano domov, je dvignila telefon ter se začela pogovarjati s kolegico o laku za nohte in kje vse ona kupuje oz. naroča makeup. Ker ona ni nadzorovala piskov in zneska, sem to morala opraviti jaz. Med pogovorom po telefonu se človek hitro zmoti, ane.
Na koncu mi je prijazno (?) svetovala, da naj grem do trafike kupit kitkat, saj je tam cenejši.
?
Če hočem kupit kitkat v tvoji trgovini, mi računaj jeben kitkat, čeprav je v trafiki cenejši za 5 centov!
Seveda sem se ji zahvalila za prijaznost in prijazno odklonila predlog. Cel čas pa sem se obračala in iskala skrito kamero….
Permalink
