04.17.08
Govorilne ure gone wrong
8 učencev, ki jih učim, ima resnejše težave glede ocen. Starše vsakega od njih sem povabila na pogovor.
75% staršev nisem še imela priložnosti spoznati v celem šolskem letu. Dve varianti: nihče nima posebne potrebe po pogovoru ali pa.. glede načrtov in obnašanja med poukom staršem enako dol visi kot njihovim otrokom.
Od 8 povabljenih staršev je prišel le en oče.
Starše treh otrok, ki gredo glede obnašanja med poukom v ekstreme, sem ravno tako povabila na pogovor z dvema namenoma: da jih spoznam in da se dogovorimo glede odnosa in dela za naprej.
Bila sem optimist ter trdno prepričana, da bodo prišli. Spet sem se zmotila. Zmotim se vsak mesec, saj vsakič znova zaman upam, da bodo starši pokazali vsaj malo zanimanja.
Sprašujem se le eno…
Ali so otroci “pridni” ravno zato, ker njihovi starši redno hodijo na govorilne ure ter posledično spremljajo dogajanje v šoli ali pa na govorilne ure pridejo le starši pridnih otrok, ker se ne bojijo, da bodo šolo zapustili slabe volje?
Sama vem, da na starše problematičnih otrok nikoli ne strešam kritik, jamranja, neprijetnih pripomb in negativizma. Moje govorilne ure starši zapuščajo dobre volje, saj sem tam zato, da skupaj poiščemo kvalitetno rešitev.
Če imate komentar na zgoraj omenjeno žalostno statistiko govorilnih ur tega meseca, ga bom z veseljem prebrala… jaz ga namreč nimam.






april 17, 2008 ob 19:40
Tina, meni se je to zgodilo v torek. Od 12 povabljenih sta prišla dva. Pa imam enak sistem kot ti - s tistimi, ki imajo težave, se dogovorimo, kako jih bomo reševali.
Indiferentnost staršev se vsekakor kaže v rezultatih njihovih otrok.
Konec koncev sem bila tudi jaz nekoč tam - brez očetove trde roke in maminega hišnega pripora kdo ve, kje in kako bi se zgodba končala.
Ko bodo torej starši igrali svojo vlogo, jo bodo otroci tudi. Moje mnenje je, da moraš vsaj nekje do drugega letnika težiti, potem pa spodbujati. Ves čas pa jim dati vedeti, da se za pomoč lahko obrnejo nate (če ne drugače, jim zrihtaš inštruktorja).
Će skrajšam. Dobro vem, kako se počutiš.
monnika pravi,
april 17, 2008 ob 19:41
jst rajš vidm, da moji ne hodjo na govorilne. ne ravno zarad problemov v šoli, bol zarad “čist nedolžnega opravljanja”,ki ga delajo oz. da mt veselo zblebeta vse o men, razredničarka pa seveda ne zaostaja…
najbolj pa me živcirajo take stvari, kot je to, da je na roditelskm sestanku profa dala okol redovanlnco, da si vsak sam pogleda ocene za svojga otroka. pa vsi vemo, da niso pogledal samo zanga. pa sej to ni spominska kniga!!
lp*
monnika pravi,
april 17, 2008 ob 19:52
* pod “moji” so mišleni starši - nč bat, nism jst profesorca
april 17, 2008 ob 20:04
imeninavoljo, smešen občutek je. Kot da je od vseh vpletenih ravno tebi najbolj mar za Janezove ocene
april 17, 2008 ob 20:31
Sem ravno danes bil na govorilnih. Nimam rad tistih, skupnih enkrat na mesec, zato raje skočim na dopoldanske. Verjetno moram zdaj priznat, da sem bil letos komaj drugič. Ampak mulc razen kakšnega cveka tu in tam ni vedenjsko problematičen.
In še moja dva primera
V osnovni šoli sem poznal njegovega razrednika, zato sva tu in tam malo počvekala. Ista zgodba. Starši problematičnih mulcev ne pridejo blizu. In če že, potem ugotoviš , da se jim sladko j**e in je njihov otrok car, ker vsak učiteljček mu že ne bo govoril, kako naj se obnaša.
No, pri naši družinski prfoksi je malo drugače, pa ne dosti. Sicer ima samo četrtošolce. Ta probematičnim mulcem stopi na žulj, da se pridejo starši pritožit. Sicer ne vem, kaj se takrat dogaja, ampak pravi,da je svoje dosegla.
Se ista stvar zgleda dogaja povsod…
Nimam odgovora na vprašanje … mislim pa , da problem nima kakšne velike veze s tem, kako bodo starši zapustili govorilne ure. Če starši niso zainteresirani za probleme svojih otrok ali jih sploh ne prepoznavajo kot takšne , jih tudi dogovarjanje kako naprej in o delu otrok ne bo zanimalo. In ne pridejo.
Sad.
april 17, 2008 ob 20:47
neurovore, se pravi ima ta družinska prfoksa super strategijo - če starši ne pridejo zlepa, se bodo pa ziher prišli pritožit, pa jim takrat povem, kar nameravam
In zelo pohvalno, da si šel na govorilne
april 17, 2008 ob 21:54
Napake otrok so vedno napake staršev. Kako jih torej staršem navljub motivirati, jim graditi (samo)zavest, jim pomagat odkrivat svet? V okviru SLO javnega šolstva z razpoložljivimi sredstvi gre to samo v ekstrakurikularnem angažmanu predanih posameznikov, ki svoj čas poklanjajo srečnežem…
Leonor pravi,
april 17, 2008 ob 22:07
Najprej se moramo vprašati zakaj so otroci problematični. Očitno zato, ker v družini nimajo urejenih odnosov in so tako ali drugače prikrajšani. In neodgovornost staršev se pokaže tako pri vzgoji kot pri zanimanju za otrokove šolske dejavnosti. Seveda obstajajo tudi razposajeni otroci, ki imajo zdrave družinske odnose, toda ponavadi njihovi starši pokažejo zanimanje za izboljšanje stanja v šoli. Po mojem so na koncu v vsakem primeru na slabšem otroci, disciplina gor ali dol.
april 17, 2008 ob 22:15
jaz sem v letošnjem letu bila na govorilnih urah … TRIKRAT in še to v zadnjih treh mesecih. in kaj sem poslušala? eno in isto lajnanje kako tamala ne uboga, kako se dolgočasi, kako nagaja sošolcem … in mene bi naj to brigalo? sem jaz v šoli, da jo krotim? doma to že lahko počnem - pa doma sploh ni taka, kaj pa dela v šoli je pa v dohvatu ruke učiteljev. mene so zanimale ocene, le-te popravlja in to z nadsvetlobno hitrostjo, glede obnašanja pa ne bom poslušala pridig. če en morejo same naredit mira v razredu - ni samo moja tamal taka ampak kao kr ves razred, potem pa ne vem, kdo ga bo.
in zdaj boš rekla, da sem kriva jaz. kot vedno se žogica podaja od staršev k učiteljem. če se vtikam v njihovo delo in jim povem, da se bi zdi stupidno, da bo tavelika imela talovadbo 2 zato, ker slabo skoči čez kozo, ker predolgo teče kuperja, ker noče telovadit in zato ne bo pravdobra, sem glupa mama, če pa jim rečem, da je njihova odgovornost kako dari bodo otroci imeli njihov predmet sem pa pišmeuhovska. fak of.
hvala bogu, da obstajajo tudi razumni učitelji, ki so tudi starši in vejo kako to gre z ene in druge strani.
april 17, 2008 ob 23:04
izfotelja, glede poklanjanja časa se ne bi mogla bolj strinjati… ekstra trud izven pogodbe se namreč na plači ne pozna čisto nič.
Leonor, ali kot je povedala imeninavoljo - nekje do drugega letnika je treba težit
katarina, ocenjevanje telovadbe in glasbe se meni zdi taka bedarija, da ti ne znam niti opisati.
Pričakovati, da bodo starši delali red po razredu, bi bilo neumno. Za to so tam učiteljice.
Da se starši odzovejo povabilu na govorilne in otroku dajo kako lekcijo ali dve, če tamal pred celim razredom pošlje učiteljico v p.m., pa se mi zdi čisto sprejemljivo.
Oki pravi,
april 18, 2008 ob 00:05
“ocenjevanje telovadbe in glasbe se meni zdi taka bedarija, da ti ne znam niti opisati”
Saj poznam ugovore, da so te ocene posledica neke nadarjenosti - a uspešnost reševanja matematičnih testov pa ni? Pa kaj bi potem ostalo za ocenjevat, sam pifleraj!?
Se globoko ne strinjam. Dokler zaradi telovadbe ali glasbe ne bo nihče ponavljal, naj ostanejo ocene kar lepo tam. Najbrž si mislila zraven še likovno izražanje?
april 18, 2008 ob 07:50
@ocenjevanje predmetov, ki so bili v naših časih zu,u,mu
Takrat niso vplivali na absolutno nič. Ne na uspeh , ne na kaj drugega. Ampak smo bili na teh urah.
Warp forward. Če dandanes otroci ne sodelujejo niti pri pouku, ki se ocenjuje … koliko bi jih - recimo v 9. razredu OŠ - prišlo na ure, ki jim ne morejo vplivat na uspeh. Skoraj nihče. Mislim, da so ocene še eden izmed zadnjih mehanizmov , ki je učiteljem ostal.
Ampak … sem proti, da se te zadeve ocenjuje po nekem, arbitrarnem pravilu , lestvici , ipd.
Naprimer … nihče (verjetno, no) ne bo novi picasso, renoir ipd. Če je upošteval vsa navodila … kompozicija, motiv itd , bi to moralo pomenit dobro oceno. Makar na izdelku ne vidiš, če je gor človek ali opica.
Na začetku leta si tekel kuperja MM:SS.
Na koncu leta si tekel MM:SS - Xs (napredoval) ali si se vsaj trudil čez leto … dobra ocena.
Če si se afnal čez leto , nisi delal , se ti “ne da” telovadit , “ne da” oddat izelkov. Ja ??? Nosi posledice.
april 18, 2008 ob 08:00
tina: dati lekcijo … ko sem prišla jaz na govorilne ure s tamalo, sta se onidve s učiteljico skregali glede tega kaj je res in kaj ne. si predstavljaš. učiteljica je trdila eno, moja tamala drugo, jaz pa vmes. na koncu je učiteljica mene vprašala zakaj je tamala prišla zraven, a sama je rekla, da naj pride. đizus no
glede telovadbe: moja tavelika je pč bolj okrogla in ne more naredit stoje in kolesa, pa ne more kvalitetno skočit v višino čez palico, pa teče bolj počasi, pa ima toga još. a učitelj ,ki jo uči, pravi, da je lena. pa kakorkoli obne - smo vadili tudi doma, tega ne more naredit. se pa trudi kar pa nič ne pomaga. je v 8. razredu in ima vse ostalo 3,4 in 5 in bi bila pravdobra, če ji telovadbe ne bi dal 2. fak ,a ne. sej, če ne bi bile za vpis na srednjo šolo pomembne točke potem bi mi bilo vseeno, tako pa mi pač ni. da taveliko zajebe telovadba se mi zdi skrajno bedno in debilno. a trud ne pomeni nič? in potem naj bi telovadbno še imela rada? in bila motivirana zanjo? pa sej ni čez kozo padla. (v bistvu je, ker je vzela preveč zaleta).
vanja pravi,
april 18, 2008 ob 08:35
Vedno sem dobro telovadila Katarina, potem je prišla zakompleksanost, puberteta, v osmem razredu sem še četrtič zamenjala osnovno šolo. In sem padla v roke neki stari prfoksi, ki je tulila name, da tukaj ni anarhija, da sem pokvarjena in lena, bila je kot kapo v nacističnem kampu. Nikoli ne bom pozabila sovraštva v njenih očeh, ženska me ni prebavljala. Moralo je biti nekaj krepko osebnega ali pa je morda v meni videla perfektno žrtev za svoja sadistična izživljanja, ker sem bila nov otrok na šoli. Kljub mojim nadpovprečnim fizičnim sposobnostim, mi je dala telovadbo mu, seveda pa ob njenem nastopu za telovadbo nisem bila niti najmanj motiviriana, pa še bala sem se hudiča babjega. Ob urah poniževanja bi dala ne vem kaj, da mi pri tej telovadbi ne bi trebalo biti, seveda si predstavljam da se resnično nisem kdove kaj izkazala, če me je baba dobesedno zablokirala, poleg tega sem bila v fazi, ko sem resnično sovražila tudi svoje telo ahhh nerodna leta pač. Niti eden od velecenjenih prfoksev se ni z menjo ubadal v smislu deklice v občutljivih letih, starša sta se pred kratkim ločila, nova na šoli, uh tega jim je bilo mar kot za lanski sneg. Prav uživali so v napadih name, bila sem vse, od lažnjivke do igralke, neverjetno kako se prfoksi kot drhal spravijo na otroka. Niti en prfoks si zame ni vzel časa ali energije, bila sem niko i ništa, otrok neke na pol histerične ločenke, ki pa ni imela samozavesti niti racionale, da bi se v bistvu potegnila zame. Ta izkušnja je bila povsem drugačna od izkušnje na neki drugi šoli, ki je bila sicer daleš od pozitivne, vendar kljub temu se prfoksi niso tako spravljali name, ker so poznali mojega očeta in ker smo bili kao malo bolj “nobl” (ah slovenski kmečki snobizem je neverjeten).
Katarina, ti se kar potegni za svoja otroka. Ker so šole še vedno poligoni za sproščanje učiteljievih kompleksov, ker obravnavajo otroke kot drugo-razredne, ker se izživljajo, ker imamo pri nas še vedno zelo problematične predstave kaj naj bi avtoriteta bila in ker ne priznavamo mej človekovega dostojanstva, če pa so to mali človečki pa še toliko manj. In verjami, da se na tvoja otroka upajo spravljati še malo bolj in še na račun Janezka katerega foter je bogat obrtnik ali pa minister.
pirat s hribov pravi,
april 18, 2008 ob 10:58
jest pa grem “pogosto” pa še umes me kdaj pokličejo
rezultat, klub vsemu “ne dober”
g.... pravi,
april 18, 2008 ob 11:56
Na govorilne hodimo vsak drugi mesec, vedenjske težave smo tudi že imeli, zato ker se sina da hiter sprovocirat s strani sošolcev. Razredničarko ima super in smo vse probleme rešili skupaj. V vseh osmih letih samo enkrat ni bil odličen in to zaradi telovadbe, ki jo je imel 3. To se mi je takrat zdelo zelo krivično, saj je gibčnost že od rojstva njegova šibka točka. Učitelj je oceno argumentiral tako, da se fant pač ni dovolj trudil, da če bi vsaj malo inetresa pokazal bi bila ocena boljša. In se je začel bolj truditi.
april 18, 2008 ob 13:20
Oki, tudi likovno, ja. Dovolj je bilo mu,u in zu.
neurovore, tudi s tabo se strinjam, da imajo ocene pri teh predmetih po eni strani motivacijsko vlogo. Spomnim se sebe glede testiranja… na začetku leta sem lahko naredila enih 26 trebušnjakov v minuti, po celem letu “treniranja” doma vsak večer sem jih potem naredila 43
Glede obiskovanja teh predmetov pa… saj obstajajo neopravičene ure, recimo.
Hehehe katarina
učitelji bi morali upoštevati tudi trud, no. Tudi meni je ta božja koza delala probleme vsakič, ko se je bilo treba nasadit na njo sonožno… groza. Ampak to so bili časi mu-jev in zu-jev, ko neko pretegovanje na komando ni vplivalo na splošni uspeh
vanja, ti si nas pa skorajda predstavila kot sadiste in naciste
žal mi je, da si imela tako grozno izkušnjo in razumem te… jaz sem imela hudiča v vrtcu. Tako zelo sem se je bala, da sem se ob njej tresla in sem ob malicah bruhala vsakič, kadar nas je nadzorovala ona. Res, dobesedno bruhala in nisem mogla jesti od neprijetnosti in strahu. In kot da ta travma ni dovolj, me je še ona potem nadrla. Take bi pa človek dal na garmado in zažgal.
pirat, kako ne dober?
g…. pa smo spet pri nesmiselnem ocenjevanju talent-predmetov.
pirat s hribov pravi,
april 18, 2008 ob 13:32
po vsej verjetnosti bo treba ponavljati…
april 18, 2008 ob 13:49
Ehh, škoda.. bi te vprašala, kdo/kaj dela probleme, pa se mi zdi, da bi se že preveč vtikala
Za otroka ta ponavljanja niso nič kaj prijetna… novi sošolci, drugi učitelji in vsa snov še enkrat.
Čeprav je res, da v nekaterih primerih učenci potem v drugem poskusu skočijo na dober ali celo prav dober končni uspeh.
pirat s hribov pravi,
april 18, 2008 ob 14:06
v glavnem otrok ker “noče doumeti”, da namesto njega ocen ostali ne moremo dobivati
trudimo se pa doma in v šoli
april 18, 2008 ob 15:00
pirat, taka situacija zna biti mučna, ja.
Nočem soliti pameti, lahko ti le zaupam, kaj bi jaz v takem primeru.
Dala bi otroka takoj, ko bi bilo možno, delat v kako ful zajebano počitniško delo… naj okusi kako je trdno garati za mali denar in kako je imeti kakega nesposobnega in zahtevnega šefa nad sabo… potem bi verjetno dojel, da je lažje prebrati učbenik.
Če govorimo o osnovni šoli, pa bi slabe ocene sankcionirati: enka = ni playstationa, dokler ne popravi.
Verjamem pa, da situacija tudi otroku niti malo ni všeč.
Moj znanec je bil v podobni situaciji glede ocen v srednji šoli, pa so ga starši dali po prvem letniku (ki ga je komaj zvozil) v tovarno prekladat železo za nikakvo plačo, da je domov hodil vsak dan črn od umazanije. Dobesedno črn. Za šefa je imel nekoga, ki je komaj izdelal srednjo šolo in sodelavci so bili nemogoči.
No..zdaj je magistriral
Upam, da najdete kako rešitev in da se stvar čimbolj uredu izteče za vse.
Buba pravi,
april 21, 2008 ob 14:54
meni pa se zdi ocenjevanje športne vzgoje, likovne vzgoje in glasbene vzgoje zgolj izenačevanje možnosti, da se različni talenti enako upoštevajo…ker slaba ocena iz matematike ali angleščine včasih tudi ni odraz lenobe, ampak zgolj dejstva, da nekdo za to ni nadarjen, ker ima drugo polovico možgan bolj razvito…če se muči za eno bogo 3ko, pa je glasbenik in dober šprtnik, z dobro motoriko in eksplozivnostjo, naj to trojko iz angleščine v ravnotežje spravita 5ki iz teh dveh področij…
se je dosti lažje natrenirat, da kuperja prelaufaš v 3 minutah kot pa da skapiraš algoritme in sinuse/kosinuse…al pa uporabo past tensa pa present perfect tensa…niso vsi za vse, je pa fer, da imajo vsi enake možnosti za dober končni uspeh…
glede staršev in obnašanja v razredu - učitelj je kriv, če dopusti anarhijo…ampak meni ne bi padlo na pamet, da bi učitelja,ki jeimal anarhijo pošiljala v p.m. al pa da bi se pridružla magari celemu razredu, ki razgraja…iz enga preprostega razloga - starši so me vzgojili, da je treba učitelje poslušat in kaj on reče v šoli je zakon in sankcije za neuboganje so enake kot če doma ne ubogam atija ali mame.
za katastrofalno obnašanje otrok v šoli so torej krivi starši, kar ne znajo ali pa nočejo svojih otrok lepo vzgojit. kazen je eno, zloraba je drugo, meja je včasih tanka ampak tako kot ne putiš da ti doma froc po glavi skače mu ne smeš pustit, da učitlu v šoli po glavi skače. drugač si ga pri vzgoji vsral…učitelj je tam za to, da ga nauči angleščine/matematike/fizike, lepega vedenja pa ga učijo starši, če niso sposobni, pa ustrezne ustanove…
april 21, 2008 ob 18:50
Buba, meni se koze skozi vsa leta ni uspelo natrenirat hehe

Čeprav imaš glede ocenjevanja talentov prav in te razumem, ne poznam nobenega otroka, ki mu ne bi šlo od teh “strogih” predmetov čisto nič, razen telovadbe in gospodinjstva in da bi ravno telovadba/likovni/gospodinjstvo vplivali na končni uspeh.
Glede staršev pa… nazadnje, ko sem imela opravka z nekaterimi od njih, sem bila zelo razočarana kot vidiš
Buba pravi,
april 22, 2008 ob 15:25
tina, je pa ponavadi tako (vsaj ko sem bla jaz v šoli) da so tisti, ki so bili za jezike nadarjeni, morali hudičevo garati za petko ali štirko iz matematike in razredni genij za matematiko je komaj gleščino dobil angleščino zaključeno 4 v OŠ… in bohemi so bili talentirani za glasbo in likovno, so hodli v glasbeno šolo in so mogoče zato meli kako urco manj za domače naloge in učenje, isto se je dogajalo špotrnikom, 3 ure na dan trenirali, bili na turnirju drugi dan pa so “nagajive” učiteljice ravno njih ven cufnile…zdaj pa se mi zdi, da se vsak talent oceni in se mogoče malo skompenzira…
sicer pa glede telovadbe - otroci so vedno bolj zavaljeni, v mojem času sta bila v razredu od 24 otrok 2 bajseka, zdaj pa mogoče 2 nista bajskasta…še bolj bi jih mogli gnat, starši jih premalo ženejo…koza je neumna, ampak vsako jutro bi lahko v šoli gnali otroke kuperja laufat…jim ne bi nič škodlo…
maj 19, 2008 ob 18:13
Vem, da si imela en post o nasilju v šoli, pa ti bom pripopala sem ta blog: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=fancyBee&e_id=59970#c171344
Petek, 25. april 08, 12.30
Ura slovenščine.
Čakajoč na profesorico smo stali na hodniku pred učilnico. Dokaj mirno smo se pogovarjali. Skupina štirih sošolk je pela komad iz Srečno, Kekec. Na koncu dolgega hodnika je prihajala profesorica, nakar se je ustavila in ugotovila, da je pozabila ključe od učilnice. Obrnila se je in odšla nazaj proti zbornici. Poleg mene je stal sošolec, vročekrvni Aleks. Iz ušes je vzel slušalke – poslušal je MP3 – in se na ves glas zadrl: »Pa pizda materna! Kam gre spet ta šuga?!« Sošolka Vesna mu je odgovorila: »Po čigumije, da ne bo lačna, ker drugač se bo še zredila, hihi. Stari, pomoje bruha al pa strada … neki more, hihi.« Matej reče: »Praši jo haha. Eo sej že gre.« Profesorica se nam je prisrčno nasmehnila in odklenila vrata učilnice. Planili smo noter in zagnali glasen trušč, ki se ni polegel še dobrih pet minut po vstopu. Zasedli smo svoja mesta. Sošolka Nina, ki je sedela poleg mene, je najprej iz torbice vzela polnilnik za mobitel in ga vključila v vtičnico v učilnici. Moj začuden pogled je v njej vzbudil potrebo po opravičenju tega dejanja. Rekla je: »Ej, fon mi bo crknu, če ga ne priklopim. Jebat ga, treba se je znajdt, hihi.« Medtem je profesorica poskušala vzpostaviti mir v razredu. Prijetno atmosfero. Ni ji uspelo. Anja v prvi vrsti, tik pred profesorico, se je skrivala za hrbtom sošolke in se pogovarjala po telefonu. Četrtina razreda sploh ni imela potrebnih pripomočkov za uro slovenščine. Tilen je imel namesto Branj na mizi zvezek in učbenik za fiziko in je mirno reševal težavne naloge, pri tem pa sta mu pomagali še dve sošolki. Profesorica je postajala vedno bolj živčna, zato je skušala stvari spraviti v red z nekoliko višjim in strožjim tonom. Prišla je do Aleksa in od njega zahtevala MP3, ki ga je poslušal med uro in mobitel, s katerim se je istočasno ukvarjal. Aleks ji je odvrnil: »Pa kva je s tabo?! Nimaš ti kj men vzemat! To je moja lastnina!« Ker je profesorica vztrajala pri svojem, jo je Aleks napadel: »Spizdi stran! Ne vem kva kle delaš. Sploh ne veš zakva živiš. Ma sploh ne živiš! Sploh ne veš kako se živi! Pejt v samostan!« Aleks ji ni dal zahtevanih stvari, zato se je profesorica odločila, da njegove kršitve zapiše v dnevnik. Takrat je Aleks vstal in se na ves glas zadrl: »Bolna si! Ti si bolna!« Po tem incidentu se je razpoloženje v razredu normaliziralo. A le za kratek čas. Sošolec Klemen je prišel v spor s profesorico zaradi, po njegovem, nejasnih navodil v kontrolni nalogi, ki pa so bila čisto razumljiva. Zaradi tega je zahteval +3 točke in tako bi on pisal kontrolno nalogo pozitivno. Ker pa je profesorica ugovor odklonila in hkrati utemeljila svoje stališče, ji je Klemen jezno odgovoril: »Tuki ste samo zato, da nas zafrkavate v glavo, da nam dajete slabe ocene. Iščete neznanje, ne pa znanje! Pejte v kurac! Jebem vam mater! Vse bom postrelu, stari! Vseee!« Pobral je torbo in besen odvihral iz razreda. Polovica razreda je z aplavzom namenila podporo Klemnu in izžvižgala profesorico ter jo obmetavala s psovkami. Preostanek ure je minil v duhu nestrpnosti do profesorice, le pol ducata nas je poslušalo profesoričino razlago.
Hja, takle mamo. Na gimnaziji. Ne vem, kam ta svet pelje. Nekateri mladostniki res nimajo občutka za sočloveka. So neetični. Brez moralne vesti. Totalno nevzgojeni. Dovolijo si čisto vse. Človeka sploh ne spoštujejo … to dokazujejo s tikanjem profesorice in s psovkami, ki ji jih izrekajo. In kako se počuti šele profesorica. Ja, vzgoja je tista. Vzgoja je pomembna. Njim je bila verjetno kratena.
maj 19, 2008 ob 18:14
Pa še moj post na temo prihajanje v šolo: http://www.dajana.si/otroci-niso-invalidi/
maj 19, 2008 ob 18:52
Dajana, lepo da si se spomnila name ob teh dveh zapisih, z velikim zanimanjem sem ju prebrala.
Glede prvega sem ostala brez besed, saj je na koncu podatek, da je bila opisana ura pouka na gimnaziji.
Glede tvoje teme pa se kar strinjam. Zjutraj se tudi na vhodu naše šole težko prebiješ skozi gužvo avtomobilov in ne le da otroci težko pridejo mimo otrok, po novem se še učitelji na hodnikih šole morajo mladostnikom umakniti (in ne obratno) ter se skorajda opravičiti, da jih motijo s tem, da grejo mimo.
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 07:14
Vedenje že do sedaj ni imelo nobenega vpliva na ocene. Sedaj je ta superinteligentna družba še dosegla, da so šole plačane po glavi dijaka, kar pomeni, da nobena šola ne bo tako nora, da bi katerega izključila. Vpisovalo pa se bo lahko vse, kar leze in gre, juhej, prihaja denar za šolo! Starši bodo svoje lene primitivčke varovali z vsemi odvetniki, če bo treba, profi so pa očitno plačani tudi za to, da prenašajo žaljivke. Kmalu bo treba pedagoški kader v okviru dodatnega izobraževanja pošiljati tudi na tečaje borilnih veščin, za primere samoobrambe!
maj 21, 2008 ob 07:30
Noben otrok ni len primitivček. V to ga “naredi” vzgoja, televizija, internet, družba, šola. Otroci so po naravi inteligentni.
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 09:43
Mišljeni so bili tisti, ki jih je karkoli že spravilo do tega, in jih utegne biti čedalje več. O ja, otroci so po naravi inteligentni (v primerjavi s kom že?), ampak spet ne vsi enako.
Unforseen pravi,
maj 21, 2008 ob 10:38
@Oki: Človekova (otrokova) inteligenca se razvija v skladu z družbo v kateri živi. Tudi otroci dveh (po IQ) debilov, so lahko povsem normalno inteligentni, če živijo v primerni družbi.
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 13:43
Unforseen, žal je to neko poetično razmišljanje, ki nima nobene zveze z realnostjo. Družba vpliva do neke mere, ampak precej manj, kot si javnost danes v povprečju domišlja. Ja, dve hudo omejeni osebi lahko imata celo zelo bistrega otroka, in seveda obratno, 2 zelo inteligentna in pozorna starša lahko imata otroka, s katerim se bodo morali ukvarjati specializirani zavodi. In ne v prvem, ne v drugem primeru nima “primerna družba” nobene bistvene povezave. Se mi zdi, da sem bil narobe razumljen s “primitivčki” - mišljeno je bilo obnašanje in nič drugega.
Unforseen pravi,
maj 21, 2008 ob 14:50
@Oki: Ima zveze z realnostjo, pa še znanstveno je potrjeno.
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 15:17
Pa nas razsvetli z virom te “znanstvene potrditve”!
Unforseen pravi,
maj 21, 2008 ob 16:01
@Oki: Ker je offtopic sem nalašč napisal tako malo, vendar sem takoj zatem dojel, da me boš zagotovo prijel za besedo in zahteval referenco. Tale je mogoče samo za primer, kaj sem v resnici imel v mislih, poleg same inteligence (kakršne koli že), kaj boljšega pa trenutno nimam časa poiskat.
Nočem pa se prepirat, ker to ni moje področje in predlagam, da zaključiva debato
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 18:21
OK. Ampak zanemarjeni romski otroci so mi malo ekstremen primer za slovensko povprečje (ja, v primerih deprivacije gre do neke mere), če pa koga to področje zanima, priporočam začetek branja kar tukaj
Saj se mi ne zdi tako offtopic, navsezadnje gre za vpliv staršev na otroke, ne?
Unforseen pravi,
maj 21, 2008 ob 19:41
No, potem pa lahko prilepim še eno bolj kredibilno|referenco| (glede na prejšnjo). Tole je v bistvu povzetek člankov, ki so navedeni na koncu dokumenta.
@Tina: Spet pripomba na predlogo: Linki bi bili lahko podčrtani, saj se jih sedaj ne vidi
Ja tečen sem, saj vem.
Oki pravi,
maj 21, 2008 ob 21:57
Unforseen, otroci z nizko porodno težo v slabih socioekonomskih pogojih spet niso neka referenca, še enkrat: ja, ravno v takih ekstremnih primerih ima okolje še največ vpliva. Beri zadnji stavek abstracta.
Tina, res je: linki bi res lahko bili podčrtani!
Pa zakaj, ko klofamo ime in email, je vse z velikimi črkami, prej, se mi zdi, da tega ni bilo.
maj 21, 2008 ob 22:48
Oki, osnove tega tečaja pa imam že opravljene
Se hecaš? Da jih plačujejo po št. učencev?
Unforseen in Oki, glede debate o inteligenci, primitivčkih itd.,
bi samo povedala svoje mnenje, kar se teh stvari tiče. Mislim, da na otroka najbolj vpliva njegovo primarno okolje. Se pravi starši s svojo vzgojo in s tem, kako se ukvarjajo z otrokom.
Poskusi glede inteligence otrok ter povezave z inteligenco staršev so bili izvedeni po drugi svetovni vojni na posvojenih dvojčkih, bratih, sestrah, njihovih pravih starših in krušnih starših.
Inteligenca med otroci je bila zelo podobna, sploh med enojajčnimi dvojčki, je pa ta eksperiment pokazal tudi vpliv okolja. Večji IQ je imel tisti dvojček, ki je odraščal v domu s staršema z višjim iq-jem. Torej če sta krušna starša imela večji iq od pravih staršev, je ta otrok imel višji iq od svojega brata/sestre, ki je odraščala/ostala doma.
Torej naj bi res tisto primarno okolje zelo vplivalo na otroka.
Glede teme pa… se bom potrudila najti kaj bolj primernega
Oki pravi,
maj 22, 2008 ob 01:49
“Se hecaš? Da jih plačujejo po št. učencev?”
Si želim, da bi se hecal, pa se ne
Nekje 3000€ po glavi dijaka, kolikor vem.
“primarno okolje zelo vplivalo na otroka”
Če pogledaš še enkrat, vpliva v malenkostih, v primerjavi s prirojenim. Razen v primerih, ko je otrok podhranjen, socialno depriviran itd. Dobro, od vsega, kar lahko sploh vpliva, je najpomembnejše primarno okolje, ja!
Pri temi bi lahko uporabila kaj barve maline, NOMEN EST OMEN!
maj 22, 2008 ob 17:58
Oki, ni še čas malin
Se pravi ti trdiš, da imajo geniji bolj kot ne prirojene lastnosti? Pa veš, da gena za inteligenco niso še odkrili?
Oki pravi,
maj 23, 2008 ob 09:46
Saj ga ne morejo, ker prvič ni jasnega konsenza, kaj naj bi izraz “inteligenca” sploh pomenil, drugič, ker je po dosedanjih raziskavah cel kup genov, ki vplivajo z zapletenimi medsebojnimi povezavami, in tretjič, če bi po nevemkakšnem izprijenem genskem inženiringu ostali brez butcev, izgubimo naše največje naravno bogastvo, sesujeta se vsa ekonomija in politika!
Unforseen pravi,
maj 23, 2008 ob 12:10
“če bi po nevemkakšnem izprijenem genskem inženiringu ostali brez butcev, izgubimo naše največje naravno bogastvo, sesujeta se vsa ekonomija in politika!”
Haha, to je pa verjetno najlepši stavek kar sem jih prebral ta teden!
maj 25, 2008 ob 22:39
Oki… in zdaj se ne sesuva?
Oki pravi,
maj 25, 2008 ob 23:54
Ne, zakaj?
maj 26, 2008 ob 15:19
Sicer naj bi bilo tisto racionalno načelo ekonomije, da je output večji od inputa, ampak če vzameš za input plačo in za output cene/zapravljanje, je vsa teorija ekonomije zgrešena
maj 26, 2008 ob 16:02
Tina, še nisi slišala za t.i. glavarino, o kateri govori Oki? Katastrofa, res.
Si predstavljaš, kaj bodo čez nekaj let nekje sprejemali v službe?
Zmazke, ki jih po eni strani ustvarijo prekomerno zaščitniški starši, ki se s tem odkupijo za ves čas, katerega ne preživijo z njimi, po drugi strani pa je taistim otrokom tudi v šoli vse dovoljeno, ker jih zaradi sistema glavarin učitelji ne kaznujejo ali mečejo iz šol zaradi neopravičenih ur ali nemogočega obnašanja.
Štala, da ji ni para!
maj 26, 2008 ob 16:46
Za tak način financiranja res prvič slišim. Vendar po moje se bo ta glavarina vsako leto (srednje) šole bolj redčila, saj bodo ti. ‘zmazki’ propadli na ocenah… znanja se vseeno ne da kupiti.
Kaj bo šola tolerirala, pa je odvisno od vodstva. Torej če je vodstvo skupaj s kadrom popustljivo, bo tudi šola popustljiva na ugledu.
Oki pravi,
maj 26, 2008 ob 20:59
Tina, saj šole/faxa ne briga, če propadejo na ocenah/maturi/falirajo študij/nikoli ne diplomirajo! važen je keš, ki ga do takrat kasirajo s strani države! Misliš, da koga moti, da se iz leta v leto na gimnazije in fakultete vpisuje vse večji delež populacije? Kje pa! Saj ustanavljajo nove fakultete kot po tekočem traku! Fax v vsako slovensko vas!
V navezi z naslovom: ne samo, da starše vse manj briga, kaj njihov otrok počne ali se nauči na šoli, ampak jih tudi vse manj briga, ali bo po končani izobrazbi našel ustrezno zaposlitev. Takrat bo že velik in naj se znajde!
@imeninavoljo: “Si predstavljaš, kaj bodo čez nekaj let nekje sprejemali v službe?”
Ja priseljence vendar!