30.07.2008
Objavljeno v Aktualno, Film ob 15:53 avtor: Tina M
Na filmskem festivalu v Puli je bil absolutni zmagovalec film Ničiji sin, ki je odnesel kar pet zlatih aren. Da si ga ogledam komaj čakam iz dveh razlogov: ker je očitno res dober in ker je producent filma moj stric. Ne da se hvalim ali kitim s tujim zlatom, ampak ponosna sem ko sto mater. Od ponosa me bo razneslo in prav nič slabe vesti nimam, ko to rečem 
Čestitam mu ne le za produkcijo filma, ampak tudi za življenjski uspeh, katerega dobro in dobesedno opiše le fraza from rags to riches. Svaka čast.
Permalink
30.07.2008
Objavljeno v Adam & Eva ob 15:34 avtor: Tina M
Šele ko se v vezi začnejo prepiri, se par dodobra spozna. Takrat vidita kako močna sta in kako rešujeta probleme, katerih je v življenju malo morje.
Najprej pridejo malenkosti, ki minejo še v istem dnevu, morda celo še v isti uri. Potem pridejo večji problemi, ki se zavlečejo od večera še do naslednjega dne, saj se ona zbudi jezna in žalostna, on pa dan začne z igro tihe maše. Takim prepirom je potrebno vreči le malo kost, malo besedo ali mali komentar in sprožil se bo plaz besed, ki so se nabirale še od prejšnjega dne. Ko se pomiri vihar jeze, nastopi vihar strasti in z njim še kak make up sex, ki dodobra zakoplje bojno sekiro.
Težki prepiri imajo globje korenine. Tu ne gre več le za malenkosti in viharje, marveč za stvari, ki prizadanejo. Stvari, ki povzročijo jezo, žalost in zamere. In prav po zaslugi vseh teh čustev spet pride do prepirov zaradi malenkosti, ki so še manjše od tistih, prej omenjenih, ki bi morale miniti v isti uri. Te malenkosti so tako majhne, da ne bi smele po vseh pravilih ljubezni biti niti opažene. Tako se nadaljuje ista zgodba in nezadovoljstvo iz dneva v dan, dokler nekdo ne pride do želje po time-outu.
Nastopi obdobje ‘čistilne’ pavze, ki traja par dni ali vsaj par ur. Lahko je zatišje pred ljubeznijo ali pa enostavno zatišje v še večje, daljše zatišje. Lahko je uvod v konec zveze. So pavze dobra ali slaba stvar?
Vlogo bodočega sodnika, ki je trenutno na počitnicah, lahko zavzameta oba ali pa le en, s tem da v drugem primeru eden mora biti v vlogi pravnika, ki je predstavil sodišču vse možne dokaze, da se sodba odvije v njegovo smer in zdaj nima drugega kot čakati na izzid.
Bi čakali na partnerja, ki je na pavzi?
Permalink
25.07.2008
Objavljeno v Zabava ob 22:19 avtor: Tina M
Imam željo dotakniti se umetnih prsi.
Želim si jih pobožati, vzeti v roke, malce stisniti in videti kakšen je občutek. Se silikonski vsadki začutijo ali je vse skupaj na dotik kot običajna, naravna dojka. Jasno mi je, da pri umetnih velja pravilo: večje kot so, bolj so napete in trde. Ampak jaz govorim o nekih normalnih velikostih, ki so daleč od stila Lolo Ferrari ali Pamele Anderson.
Kaj pa če bi eno dojko rahlo pritisnil z roko na desni strani… bi na levi rinil vsadek ven? Bi se v tem primeru videl njegov obris skozi kožo? V takem primeru bi se mi zadeva malce zagabila.
Vem, da je blesava želja, ampak včasih mora človek poleg ostalih, resnejših imeti tudi take :)
Permalink
25.07.2008
Objavljeno v Me Myself I, Zabava ob 21:58 avtor: Tina M
Ko sem pred kakimi dvemi tedni odprla svoj mail, je na njem čakalo pismo neke gospodične Samante Marič, v katerem mi je punca iz Ljubljane pojasnjevala o svojih posebnih željah.
Najprej mi je pojasnila, da bere moj blog in da se ji zdim res simpatična punca. Razložila mi je, da je imela celo življenje nesrečo v ljubezni. Moški so ji vedno znova zlomili srce, zato se je zadnje čase bolj približala ženskam. Poleg svojega opisa, ki je izgledal nekako v smislu bivše Seke Aleksič, ko je bila še sex bomba, je pripisala tudi vprašanje glede mojega izgleda ter mi napisala, kako približno si me ta Samanta predstavlja. Svojemu mailu je dodala tudi vprašanje če sem za to, da se dobiva v živo, izmenjava par besed in popijeva kavico. Hotela je prijateljstvo, mogoče kaj več. Spraševala me je, če so moje izpovedi o fantu na blogu resnične ali je ta fant le izmišljen in sem v resnici mogoče samska.
Cel čas prebiranja izpovedi sem se spraševala od kod punci moj naslov, ker pa je razložila, da redno prebira moj blog in ker je meni vseeno kje vse moj mail lahko nekdo zagrizen zbrska, sem vseeno nekako poskušala postaviti stvari skupaj v celotno sliko.
Če bi rekla, da se mi vse skupaj ni zdelo smešno in hkrati simpatično, bi lagala.
Bila je ravno prav visoka zame, čeprav sem v njenem opisu opazila majhne neskladnosti. Dekle je opisovalo moje mere glede višine in teže, ob čemer je dodala, da so njene prsi velike za petico. Moje so nekako med 3 in 4, zato sem začela razmišljati, da ima ona mogoče odveč v prsih tisto, kar imam jaz odveč na bokih
Tako sem tuhtala in sestavljala sestavljanko, ko je zazvonil telefon. Fantu sem razložila novico, ob čemer se je iz njegovih ust zaslišal glasen smeh. Začel me je celo spodbujati, naj si privoščim kavo in skupaj z mano razmišljati od kod tej punci moj e-mail naslov.
Šele ob poslušanju njegovega konstantnega smehljanja, se mi je zazdel v mailu (poleg že omenjenih stvari) sumljiv tudi en določen stavek, katerega je sposoben izreči le on. V tistem trenutku mi je kapnilo…
Ne morem reči, da nisem bila maaaaalce razočarana, a kljub temu sem se dobro nasmejala. Tudi če bi bilo resnično, bi bilo fino
Permalink
21.07.2008
Objavljeno v Me Myself I, Nekaj čisto drugačnega ob 21:53 avtor: Tina M
Ko mine toliko in toliko žalosti in jeze zaradi določene stvari, ki te razočara vedno znova, enostavno ostane nič. Ni več presenečenja, ni več žalosti, niti ni več jeze. Le še glupo se ti zdi.
Permalink
19.07.2008
Objavljeno v Adam & Eva, Zabava ob 21:24 avtor: Tina M
Danes sem ugotovila, kako različno gledamo ženske in moški na pojav ženske, ki se sonči sama. Brez kolegic, brez družbe in brez fanta.
V moji glavi sem prišla iztegnit svoje telo na sonce, da bi ujela malo barve, saj sem si omislila preživljanje lepega dneva na soncu, ne pa ob tapkanju raziskovalne naloge pred dolgočasnim ekranom. V glavi drugih sem očitno prišla iskat malo moške družbe.
S seboj sem vzela knjige, v katere bi se zlahka potopila, če me ne bi zmotile takšne in drugačne (več ali manj blesave) opazke, katerim bi znala nazaj odbrusiti tak šus, da bi vsak v momentu utihnil, a sem se raje naprej pretegovala in nisem zapravljala svoje pozornosti na nekaj, kar je ni bilo vredno.
V moji glavi sem uživala na soncu.
V glavi dveh moških na kolesu sem bila potrebna komplimenta mene in mojega tatuja.
V moji glavi sem izklopila vse možno (razen svojega dečkota) in skoraj zaspala.
V glavi enega prepotentnega kurca sem bila potrebna vprašanja: ‘hey, yo as že kej črna, ou?’
‘Hmm… ne? Trudim se pa postat malo rjava, bitje blentavo,’ sem si mislila. ‘Hey, yo, ou’
V svoji glavi sem le mirno ležala na trebuhu in sončila hrbet.
V glavi dveh čudakov sem bila potrebna opazke: ‘yeahh she likes it doggy style’.
‘If you saw me and my man in action, you’d also know why I like it, asshole’
Dvignila sem glavo in pogledala navzgor, od koder sta me dokaj blizu opazovali dve pobriti glavi, naslonjeni na kolesi in se smehljali. Dvignila sem roko s prstanom in iz tega ali katerega koli drugega razloga sta odšli stran.
Pobrala sem brisačo ter se odpravila domov.
Permalink
19.07.2008
Objavljeno v Adam & Eva ob 15:17 avtor: Tina M
Vsak enkrat doživi pravo ljubezen. Veliko ljubezen, ki ne prinese le romantičnih trenutkov in smeha, ampak tudi sranje in jok. Bolečino, po kateri ne zaboli nič več. In prav je tako. Kdor tega ne doživi, nikoli zares ne ljubi.
Občutki se ne dajo primerjati z občutki minljivih simpatij ali zaljubljenosti za by the way.
Jaz pa se sprašujem… koliko takih ljubezni ima človek v življenju na razpolago. Eno ali več?
Lahko ljubimo vsakega, ki vstopi v naše življenje, enako močno?
Kakšno število ljubezni premore človeško srce?
Permalink
11.07.2008
Objavljeno v Aktualno, Glasba ob 22:31 avtor: Tina M
Pred dvema dnevoma sem gledala prenos festivala Sunčane skale 2008 na Pink Tv. Pesmi so bile odlične, ena lepša od druge. Nekatere malce originalne na svoj način, vendar vsaka po svoje posebna.
Ravno ko je neka srbska pevka končala s predstavitvijo svoje simpatične pesmi, je voditelj napovedal naslednjega izvajalca. Ob skorajda bogatem uvodu o zajčkih in eksotiki, sem se že prijemala za glavo. Izvajalci so prihajali iz Slovenije in na oder je stopil playboy Steffanio s svojima dvema zajčicama, torej skupina Sexplosion. Voditelj je punci nekaj vprašal in ob odgovoru temne zajčice je voditeljica festivala pogledala v svoj list z napovednikom ter hitro spremenila potek debate.
Po kratkem pogovoru so Slovenci začeli s svojo pesmijo Playboy.
Pustimo ob strani to, da so izgledali kot maškare. Pustimo ob strani tudi to, da so imeli najbolj bedno pesem celega festivala (že za to bi morali dobiti nagrado). Mene bolj zanima, kaj jim je šlo po glavi, ko so se prijavili na razpis.
So računali na zmago?
So se hoteli spromovirati po Balkanu?
Vem le eno stvar… proti izvozu takih bedarij v tuje države bi morale obstajati stroge omejitve, če hoče Slovenija obdržati svoje dostojanstvo.
vir
Permalink
9.07.2008
Objavljeno v Me Myself I ob 20:50 avtor: Tina M
Danes se mi je zgodila skorajda ena najbolj ogabnih stvari.
Vozim se po avtocesti za nekim avtobusom polnim turistov in ko ravno začnem razmišljati, da bi ga prehitela, se iz njegovega spodnjega dela usuje tekočina. Ker naju je v tistem trenutku prehiteval nek Audi, upočasnim svoj prehitevalni zalet in vozim za avtobusom dalje, dokler ni šel Audi mimo. Tako je nekaj časa ta tekočina špricala iz avtobusa in malce tudi v moj avto, ko je blondinki končno kapnilo kaj ta tekočina je!
Dvignila sem pogled in prebrala slikice na zadnji šipi avtobusa, kjer je bila zadnja izmed njih slikica WC-ja. Nekdo na avtobusu je potegnil vodo in svoje scanje našprical na sprednji spodnji del mojega avta! Če bi ga imela poleg sebe, bi zarila svoj čevelj globoko v njegovo rit. Tako pa mi ni preostalo drugega kot da dvakrat trdo zakolnem in odpeljem avto v čistilnico na temeljito pranje.
Permalink
9.07.2008
Objavljeno v Aktualno ob 20:35 avtor: Tina M
I’ve been through it all… obleke sem pomerjala v lepih, pospravljenih kabinah, v razmetanih, v premalih kabinah velikosti kvadratnega metra, kjer je bilo le vprašanje časa, kdaj me bo odneslo ven,… v slabo zakritih kabinah, v kabinah, kjer sem imela občutek, da nad mano preži skrita kamera, kadar je bila sila tudi sredi trgovine in v kabinah, ki so bile hkrati skladišče robe.
Po novem lahko na ta spisek dodam tudi kabino, ki daje občutek truge.
Trgovine Tally Weijl imajo najbolj neudobne in strašljive kabine za pomerjanje oblačil, kar sem jih videla. Ko sem si prvič hotela kupiti majico v omenjeni trgovini, v kabino nisem niti stopila. Odbila me je majhnost in ČRNA BARVA z minimalno osvetljavo.
Črne so stene, črna je zavesa. Počutila sem se kot v trugi ali pa vsaj kot v kaki temačni kleti. Če bi sama imela vrsto trgovin, si česa takega sigurno ne bi dovolila, saj bi še tako normalno stranko spremenila v klavstrofobika. Ali še bolje - tafofobika (nekoga, ki se boji, da bo živ pokopan).
Permalink
