Tega nikoli nisem razumela in - iskreno - se nisem nikoli pozanimala pri kakem veterinarju, kako je s tem.
Ali pse res zebe, da jih oblačimo v razne pizdarije ali to ljudje počnejo zaradi lastnega užitka in neke “ljubkosti”?
Zdaj bo Tina napisala še en blog, ki jo bo vrgel med konzerve 
V zadnjih časih sem to opazila kar nekajkrat in hotela ali ne - vsakič je ujelo mojo pozornost. Opazila sem malčka, ob katerem sta stala/hodila/sedela/karkoli (več ali manj novopečena) mamica in ati. Nič nenavadnega. Vendar mojo pozornost je vedno znova ujela mamičina mini kikla. Pa najsi je bila na privlačnih ali neprivlačnih nogah (oprostite izrazu).
Naslednja opažena stvar je bila ta, da so se moški bolj ukvarjali z otroci kot one. Kar je zelo lepo in pohvale vredno, če se one ne bi ukvarjale s svojimi nohti ali z vlečenjem svoje kikle bolj dol na noge, saj je konstantno nagajivo lezla gor.
V čakanju, da ji (tej konkretni mamici) med hojo kaj ne pogleda izpod kikle ter pozdravi širni svet, sem se začela spraševati zakaj je temu tako. Želja po sexapilu, negospodinjskemu izgledu in nostalgija samskem življenju ali pa enostavno premlada leta za vlogo mamice?
Ne razumem, zakaj imam neprestano težave samo z LJ vozniki.
Živim v lepem, turističnem predelu Slovenije, kjer življenje poteka dokaj mirno. Enako velja za promet. Furamo vsak po svoje, nihče nikogar ne ogroža, nihče nikomur na cesti ne pokaže fakerja skozi šipo, saj za to ni potrebe in vsi vemo, da bomo PREJ ALI SLEJ prišli z avtom do cilja.
Potem pa se med temi mirnimi avti najde nekdo, ki se vsiljivo vriva in prehiteva, da ja ČIMPREJ pride do tja, kamor je namenjen. Pri takih avtih vedno pogledam registrsko tablico in (brez zamere) v 90-ih procentih je LJ. Vesel je že, če samo en avto prehiti v celi koloni. Če ne bo prej od vseh, bo pa prej vsaj od tega polža, ki je ostal za njim
Vedno kadar se spustim z avtom v območje Ljubljane, sem na preži kot sokol in na očeh moram imeti vse štiri vogale svojega modrega dirkača. Zakaj? Ker padem v prerivanje, v izsiljevanje, v hitenje in v čuden body language voznikov, če slučaaaajno kaj spregledam ali pa se motam po parkingu predolgo. Ta body language vključuje tolčenje z dlanjo po glavi, češ ”kaj ti je, kura?” in čudno mahanje z rokami, češ ”kaj pa delaš, kura?” 
V Mariboru je spet druga slika. Tam niti na prehodu za pešce ne čakaš več kot 15 sekund
Brez zamere, Ljubljana, vendar kam se vam neprestano tako mudi?
Vir slike
Že od nekdaj občudujem islamske ženske in njihovo prenašanje pokrivala od glave do prstov na nogah celo pri 40°C.
Vem, da je oblačilo čast in pravica vseh muslimanskih žensk. Vendar ni mi jasno, kako lahko na morju uživaš takole:
Eno vprašanje pa mi res vsake toliko časa zaroji po glavi, glede odgovora, ki zaroji takoj po tem, pa nisem ravno prepričana. Zato sprašujem vas, dragi bralci. Mogoče mi lahko razrešite dilemo.
Kakšno osnovno funkcijo v muslimanski veri ima ta pokritost ali skritost telesa?
Vzamem svojo prazno skodelico, kjer je bila še do pred 5 minutami konkretna doza kave in grem do kuhinje…
BOOOM BOOOOAAAOOM BOOOOAAOM ”Shake that ass for me, shake that ass for me” BOOOM BOOOAAOOOM BOOOOM
Moje kuhinjske šipe so se tresle in vibrirale kot kakšen vibrator z občutkom za ritem. Odložim skodelico v lijak in grem k oknu. Pogledam - na parkirišču je stal en staaaar golf, spedenan v nulo, z ogromnim loncem zadaj, s car-tattoojem spredaj, s strani hude feltne in z ozvočenjem verjetno več vrednim kot je on sam.
Why do we do such shit? Zakaj je imel ta fant potrebo danes popoldne razgnat moje šipe s svojim Eminemom?
No, saj sem bila (in še sem) ista. Le ko se pripeljem na parkirišče delovnega mesta, vedno utišam zadeve, ”ker se tako spodobi za enega prosvetnika”.
V času kaset, sem to počela bolj redko, saj je začelo prej ali slej vse skupaj hreščati. Lahko si samo predstavljate, kako je bilo to takrat videti (imela sem še renault five). Moja uboga ”gajbica” se je skoraj razpadla sredi ceste, vendar Garbage od Big Foot Mame je skoraj vedno dvignil volume.
Zdaj, ko sem izstopila iz mračnega veka in si naštimala tako bolj uglajen avto kot tudi bolj uglajen radio - na CD-je, še vedno trapam. Ampak to počnem na bolj sofisticiran način in ne več z Big Foot Mamo.
Nisem edina, ki to počne. Nisem tudi edina, ki ravno v avtu ob glasbi trenira svoje pevske sposobnosti
Mogoče to počnem v avtu ravno zato, ker doma ne morem, saj bi mi prej ali slej potrkal na vrata kak sosed. V avtu takemu ‘’sosedu” lahko uidem. Če ga moti moja glasba, mi tega niti povedati ne more, saj spičim mimo, preden me sploh opazi. Doma to ni mogoče, ker nimam kam pičit Pride, me nadere in to je to.
Ampak danes ob tem golfu me je prav s psihološkega ali pa sociološkega vidika zanimalo, kaj je fora?
Ker mi vsako uganko tako zlahka rešite, pred vas postavljam še eno stvar, katere nikakor ne razumem
Vsakič ko pridem domov, me čaka cel kup reklamnih prospektov. Skuham si konkretno mero kave in si - verjeli ali ne - ogledam vsakega posebej.
Ko jih tako listam in pregledujem, skoraj vedno prej ali slej naletim na stran, kjer moram katalog obrniti upside down in si ga dalje ogledovati z druge strani. Mercator, Spar, Tuš, zdaj tudi Mass, itd. … vsi imajo pol-pol prospekte. What’s the deal? Ne vem, kaj v čem fora…
Mislim, da le Hofer še ni uvedel te čudne taktike tiskanja reklam za svoje izdelke. Ali pač…?
Gledam imena blogerjev poleg komentarjev. Nekatera so obarvana in se na njih da kliknit z miško, da prideš do bloga komentatorja, nekatera pa so enostavno dolgočasna. Med njimi je tudi moje ime. Kako to spremenim? V čem je fora?
Zelo me zanima, kaj je fora napisa na rešilnih avtih. Zakaj so narobe obrnjeni?
Včeraj je bil moj najbolj osovražen dan v mesecu. Govorim o dnevu, ko dobim svoj račun za telefon, ki se tekom meseca včasih tako nenormalno dvigne, da me kar stisne v grlu, srcu in prebavilih. Vedno pregledam koliko sem natelefonirala v druga omrežja, koliko v svojega, koliko sem naSMS-arila, naročnina je itak vedno ista (čeprav se ne bi branila nižje) in ta isti ‘pregled’ je bil moj obred takoj po odprtju nove, sveže pošiljke od gospoda Operaterja. Ne le da mi je gospod Operater spet polepšal dan, pripravil mi je celo PRESENEČENJE. Presenečenje vredno 1335 sit (ali današnjih nevemkoliko eur)! Na dnu celega spiska je pisalo:
- komercialna sporočila bla bla EUR - 1335 SIT
Komercialno sporočilo niti ne vem, kaj bi lahko bilo, kaj šele da bi kakšnega pošiljala! In gremo gledat in raziskovat to skrivnostno enigmo…
Kaj ugotovim? Darilca, ki sem jih dobivala na mobitel, le niso tako nedolžna in pozorna, kot sem si jaz predstavljala. Tiste SMS-reklamice o različnih lepih, krasnih mestih po Sloveniji a-la Celje, Maribor, Bled, Postojnska jama, itd. (in naj si naložim njihove lepe panoramske slike), ki so mi šle tako zelo na živce, s številke XXXX sem jaz osebno plačevala brez da bi si jih sploh želela dobivati!
Takoj sem zgrabila telefon in se pozanimala o tej zahrbtni stvari, ki sem si jo (po besedah elegantne, šarmantne, uradne, uravnovešene zaposlenke na določenem podjetju) nakopala SAMA. Zaposlena me je spomnila na tisto DECEMBERSKO nagradno igro, kjer je ‘šlo za osebni avto hyunday getz’ in za kar je bilo treba poslati nek sms s ključno besedo.
In tako se je moje jezno raziskovanje enigme zaključilo. Za temi številkami je stal moj sms za nagradno igro, za njim pa zahrbtno podjetje, ki je služilo na moj račun. In še služi na račun veliko meni podobnih tepčkov in smsarjev.
