20.03.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 00:23 avtor: Tina M
Čeprav ima človek na voljo posteljo, kavč, stol, fotelj in še ogromno tega, kamor lahko poči svojo rit, se včasih ne počuti dovolj visokega, da bi lahko dosegel vse to in enostavno konča na tleh. Najprej sedi s hrbtom naslonjen na mrzlo steno, nato je vedno bolj pri tleh in konča s celim telesom na trdi površini, ki vseeno ne žuli in ne boli.
Na tleh je vse popolnoma drugače in včasih tako zelo primerno. Tla imajo nek ultramočan magnet, zaradi katerega se ure in ure ne moreš odlepiti z njih. Na tleh telo postane težko, čeprav nima niti ene same misli.
Permalink
18.03.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 23:27 avtor: Tina M
…lepi… gnili… vzhičeni… odločilni… kurčevi… kurčevi.
In ko za sekundo pomisliš, da ti je že vse jasno, se že naslednji trenutek izkaže drugače in se vse obrne v totalno meglo. Še dobri trenutki imajo drobtine strahu pred tistimi… drugimi.
Kam naprej?
Vzpodbuden dotik ramena in objem včasih pomeni tako veliko.
Pa naj se zvijem in asimiliram v luknjo vsaj malo… vsaj malo naj se ustavi čas, da spustim, kar zadržujem v očeh… saj noč skrije vse, česar dan ne vidi. Zjutraj bom spet pobrala železni ščit, ki ga zvečer odložim ob postelji, in vse bo ok. Nihče ne bo opazil nič.
Permalink
10.03.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 21:33 avtor: Tina M
Zdaj je čas za počitek, veselje in kot pravijo Američani: kick off my shoes and relax. Z veseljem, z olajšanjem in z 90% lažjo dušo.
Življenje ima svoje padce in brce, ampak ima za vsak ta padec in za vsako brco na koncu nekaj tako lepega, da človek komaj verjame svojemu občutku. Teh par dni bo samo mojih in komaj čakam, da se jih ‘lotim’ 
Dragi moji, življenje je lepo
Permalink
7.03.2010
Objavljeno v Film, Moje izpovedi 21:56 avtor: Tina M
Nekateri radi gledajo filme, drugi šport, tretji mehiške nadaljevanke, četrti nekaj drugega, moja ’stvar’ so humoristične serije. Pravijo, da je smeh pol zdravja in s tem, da te dobra humoristična serija lahko na še tako slab dan spravi v dobro voljo vsaj za pol ure, bi se definitivno strinjala. Tukaj so tiste, ki sem si jih zaenkrat ogledala v celoti, od prve do zadnje sezone.
Sex and the City: serije plus film (In by the way, mesec maj – drugi del – premiera – kino – ni vprašanja)
King of Queens: super stvar, zaradi katere sem skakala do stropa, ko sem jo dobila.
Two and a Half Men: smešno sto na uro, vsaka serija genialna.
No, čisto zadnje epizode zadnje sezone si še nisem ogledala, ker zadevo še snemajo.
F.R.I.E.N.D.S: Friendssss…. klasika in čista petka za dobro voljo.
Trenutno pa se posvečam Everybody Loves Raymond: sproščena in zabavna stvar, ki bo še prehitro minila in bom že iskala kaj novega.
Pred kratkim sem poskusila tudi s serijo, ki trenutno fuuul navdušuje v Ameriki in dobiva same odlične ocene, How I Met Your Mother, vendar mi že po četrti epizodi prve sezone ni potegnila. Niti malo mi ni bila smešna, v dolgočasni in nekarizmatični igralski ekipi pa se porazgubi celo Jason Segel iz Forgetting Sarah Marshall in I Love You, Man.
Anyway… kak predlog za naslednji “projekt”, ko zmanjka Raymonda?
Permalink
25.02.2010
Objavljeno v Foto, Moje izpovedi 16:30 avtor: Tina M
…well… purple shoes.
Elvis je zapel, meni so bili pa preveč cute, da bi jih pustila v trgovini Pa še presenetljivo udobni so.
Permalink
12.02.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 23:55 avtor: Tina M
Moja večna življenjska in neizpolnjena želja… klavir. Ko sem bila majhna, je učiteljica mojim staršem predlagala, naj me vpišejo v glasbeno šolo, do katere žal zaradi teh in onih razlogov nisem nikoli prišla. To je moje največje obžalovanje. To in študij medicine. 7 let je bil moj najljubši film The Piano… dokler nisem videla Botra Ko sem slišala klavir in tisto krasno melodijo v filmu Unfaithful, se mi je ob poslušanju in gledanju kar duša razcvetela. Klavir je en nadvse krasen inštrument.
No, ta ista učiteljica mi je za domov posodila harmonij in ja, kupila sem sintisajzer ter nekaj pesmi celo sama naštudirala, ampak to ni bilo isto. Zdaj sem stara 26 in lahko bi se reklo, da sem določene stvari glede te želje že zamudila, ampak želja še vedno ostaja, ure učenja pa so prekleto drage. Da ne govorim o cenah klavirjev.
Vesela bi bila, če bi znala zaigrati samo svoje najljubše melodije… bi bilo popolnoma dovolj. Je 26 let prestaro za tak podvig? Namreč če nečesa ne narediš nikoli, potem greš skozi celo življenje brez tega.
Permalink
12.02.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 03:18 avtor: Tina M
Ta ”malina” mi je bila smešna in neumesna od prvega dne bloganja, ampak glede na to, da mi je blog ustvaril moj dečko in je izbral uporabniško ime, ki sem ga uporabljala za svoj elektronski naslov, nisem ravno imela prava glasanja. Pa še vseeno mi je bilo, ker nisem mislila, da bodo moje blogarije trajale več kot dva meseca. Ne gre za kako posebno ljubezen do malin, čeprav so mi zelo dobre. Rima z mojim imenom, tako kot se banana rima z imenom moje kolegice. Če bi se želela rimati s svojim najljubšim sadežem, bi mi moralo biti ime Tobida, Treskev ali Tagoda
No, po nekem času sem dobila opazko, da oponašam Ireno Sireno, za katero sem prav ob tem ”očitku” tudi prvič slišala. Nato se je pojavila še ena -malina, če se ne motim… mogoče je obstajala že prej.
Načeloma mi je še zdaj vseeno za to pripono ”malina”, ampak sem obtičala z njo. Če ne drugače, vsaj v URL naslovu bloga. Pa dobro… bolje sočno kot pa oreh. Čeprav… to niti ne bi bila tako slaba mešanica Da vidim…
vir: petitchef
vir: crumblycookie
Ne, ne zgleda slabo.
Permalink
1.02.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 14:13 avtor: Tina M
Od vseh možnih vrst pic še vedno najraje vzamem klasiko z gobami, najbolj razočarana pa sem, ko na krožniku dobim teh gob le za vzorec in še to trde, ploščate, nesočne, zapečene in na pogled lesene.
Ne veste o čem govorim? Evo, to je recimo primer:
Pa tole:
Pa še primer sočnih gob za primerjavo:
Permalink
24.01.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 02:55 avtor: Tina M
Danes, ko so se mi zataknili za modrc in v jakno, sem jih imela dovolj. Moja glava je lažja za 30 cm las, ki so ostali pri frizerju in verjetno bodo prišli kratki trenutki, ko mi bo malo žal, vendar zaenkrat mi ni prav nič
Permalink
22.01.2010
Objavljeno v Moje izpovedi 02:15 avtor: Tina M
Ko me je zadnjič sosed ustavil in me vprašal, če jaz spuščam vodo ob treh zjutraj, mi je šlo najprej na smeh, saj nisem verjela, da misli resno. Čez čas sem le uvidela, da se ne heca, saj mi je v nadaljevanju pogovora razlagal, da ni mogel spati, ker se je ’slišala voda’. Hm…
Tisti večer sem res ob treh zjutraj umila zobe in za tri minutke skočila pod tuš. Dobro, resda gre za starejšega možakarja in verjamem v ‘blokarsko’ etiko, da je treba biti za dober odnos s sosedi uvideven, ampak vseeno, no… To je isti sosed, ki je bivšemu sosedu težil, ker je nekajkrat ob dveh zjutraj potegnil školjko. Naj citiram njegov obrambni odgovor: “Ja, jaz ne morem pomagat… ko pridem iz službe, pač moram srat. In posledično moram tudi potegnit školjko.”
Mnja…težak je blokarski lajf… vsi spuščamo vodo.
Permalink
