16.05.2008
Objavljeno v Aktualno, Nekaj čisto drugačnega ob 18:54 avtor: Tina M
Nihče nima pravice prilastiti si telo nekoga drugega. Nihče nima pravice drugega fizično zlorabiti. Nihče nima pravice iznakaziti drugega. Nihče nima pravice biti superioren drugemu.
Zloglasni običaj nekaterih afriških ter arabskih dežel, ob katerem me globoko zvije v želodcu, si dovoli vse to. Opravičujejo ga z vero, tradicijo, družbeno sprejemljivim obnašanjem in kulturnim načinom. OZN glasno že nekaj časa opozarja na hudo problematiko, vendar tradicija in njeno odobravanje prakse je močnejša. V sredini so ujete ženske, ki preživljajo največ trpljenja.
Rezanje ženskih genitalij poteka na najbolj nehuman in krut način. Vključuje delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolnih organov, pri postopku pa se uporabljajo nesterilizirani pripomočki kot so britvica, škarje, kuhinjski noži in kosi stekla. Instrumenti so včasih uporabljeni celo na več kot le enem dekletu. Postopek se opravi ob rojstvu ali pa pri zelo mladih letih brez kakršnekoli anestezije.
Trpljenja deklet ob doživljanju krute ‘operacije’ si ne morem niti predstavljati, velika večina pa gre skozi postopek, ker jih družba uči, da je tako edino prav.
V predelih Afrike verjamejo, da ima novorojenček znake obeh spolov, torej je treba spol dobesedno izluščiti ter odstraniti kožico s penisa in klitoris z vagine. Če tega ne storijo ob rojstvu, je to treba storiti v obdobju pubertete, da je spol bolj jasen.
Pri ženskah poznajo 3 tipe obrezovanja. Pri prvem tipu delno ali v celoti odstranijo klitoris, pri drugem odstranijo male sramne ustnice, pri tretjem pa žensko že tako izmaličijo, da ostane le majhna odprtina za uriniranje ter menstruacijo. Odstranijo namreč klitoris, male sramne ustnice, velike ustnice pa zašijejo skupaj z uporabo trnov. O procesu zdravljenja po posegu - tako fizičnem kot psihičnem - ne bi izgubljala besed.
Tak masaker nad ženskim telesom je seveda treba opravičiti in kaj uporabiti drugega, če ne kulturo in vero. Zadeva naj bi izvirala ravno iz Egipta, ki pa je pred kratkim (leta 2007) prakso prepovedal. Ne gre le za navado v muslimanski veri, običaj poznajo tudi Kristjani.
Verjamejo, da obrezovanje pripomore k čistoči ter da je dobro za zdravje. Ženske naj bi tako ohranile devištvo, bile bolj plodne, se ognile promiskuiteti, njihovi spolni organi so na tak način bolj estetski in ko so enkrat obrezane, se lahko brez težav vklopijo v družbo. Ker se postopek izvaja v družbah, kjer so dominantni moški, pa seveda ne moremo prezreti še enega razloga - več užitka za moškega med spolnim odnosom.
Veliko žensk je med posegom umrlo zaradi šoka in prehudih bolečin. Ogromno je infekcij zaradi neprimernega orodja. Infekcije ne zajamejo le zunanje površine genitalij, temveč tudi notranje, saj lahko pride do zastojev urina in krvi. Spolni odnosi so peklensko boleči in velikokrat predigra nikakor ni prijetna, temveč krvavo mesarska. Izgleda tako, da mož vzame nož in zašit organ najprej prereže.
Vse to družine vsilijo deklicam, da bi ohranile njihovo spoštovanje v družbi. V družbi, ki ravno s tem posegom deklice zdegradira na stopnjo nižjo od moške in jih za vedno označi z nepopolnim telesom ter s psihično travmo, na katero jih vsakič znova spomni njihovo golo telo.
vir
Permalink
13.05.2008
Objavljeno v Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 15:51 avtor: Tina M
Danes si dekleta ne vzamejo časa za otroštvo. Ne vzamejo si časa za postopno odraščanje. Ravno nasprotno - silno hočejo preskočiti to fazo, postati odrasla ženska in prehiteti svojo še otroško psiho.
Ko sem sama odraščala, sem znake ženskosti na svojem telesu želela čim bolj prekriti. Nerodno mi je bilo glede prsi, ki so začele moje majice spreminjati v prekrivalo oblin. Nerodno mi je bilo tudi glede prvih dlačic. Svoje menstruacije nisem omenila nikomur razen mami, medtem ko punce danes ponosno sprašujejo učitelje za vložke in celemu razredu dajo vedeti, da naj jih pustijo na miru, saj imajo “tiste dni v mesecu”. Svoje komaj pridobljene ženske obline poudarijo in teme kot so britje ter depiliranje jim nikakor niso tabu. Tabu jim ni niti spolnost oz. celo pripovedovanje o izkušnjah v njej, s katero ravno tako začnejo že pri zelo mladih letih.
Na raznih klepetalnicah po internetu (glasujzame.com, recimo) je videti cel kup slik, na katerih so dekleta v manekenskih pozah, na pol razgaljene in močno našminkane, kar zelo očitno kliče in vabi dobrikanje fantov/moških.
Gremo proti stilu primitivnih plemen in bomo počasi v vseh kulturah uvedli odraslost čez noč s kakim obredom?
Na Samoi pubertete in njenih muh dekleta ne poznajo. Vse imajo že vnaprej zagarantirano življenje, partnerja in obred, ki jih bo spremenil v ženske. Ne poznajo zakompleksanosti glede statusa in rivalstvo za moške jim je tuje.
Jaz predlagam, da zadeve olajšamo tudi tukaj. Kakšen iniciacijski obred bi bil primeren za “zahodna” dekleta? Kaj je tisto, kar bi jih naredilo odrasle čez noč? Tetoviranje ob prvi menstruaciji, zaprtje med mravlje ali v temno sobo za en teden verjetno odpadejo. Ideje torej prepuščam vam in vsaki bom z veseljem prisluhnila 
Permalink
22.04.2008
Objavljeno v Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 22:23 avtor: Tina M
O eni izmed “potez” gospodične Alme sem se že razpisala. Zapis je bil o tem, kako ji ni treba več pladnja nosit odkar je nastopila v resničnostnem šovu Bar ter kasneje razgalila svoje telo za Playboy.
Izraz “nepotrebne zajčice” sem pobrala od Iztoka in njegovega bloga o Miši, saj se tudi meni zdijo vedno bolj nepotrebne.
Po novem ugotavljam, da zadeva sploh ni tako blesava kot se zdi na prvi pogled. Punce so pametne in se lahko nam, ki hodimo po svetu s podočnjaki in utrujeni, le smejijo! Če bi me ena izmed njih vprašala, koliko sem danes zaslužila v dveh urah, bi se mi lahko - glede na njihov dobiček od dvournega (časovna količina je predvidena) poziranja za Playboy - le prezirljivo nasmehnile. Če bi me vprašale, koliko mesecev moram delati jaz za njihov enodnevni zaslužek od revije, bi kar lepo zaprla svoj gobček.
Punce si potem omislijo še vodenje oddaj, modno kreiranje, dobrodelne rojstnodnevne zabave, itd.
Hudiča, lahko bi rekla, da jim celo zavidam in čestitam za iznajdljivost!
Ko se bo slekla naslednja (predvidevam, da bo to Urška Čepin), ne bom prav nič pametna, ampak bom raje punci zavidala ves denar, ki ga je v roku enega dneva nabrala le s tem, da je pokazala Sloveniji joške! In to ni vse… zavidala ji bom še mesece in leta novih potez od teh slik naprej.
Permalink
17.04.2008
Objavljeno v Aktualno, Nekaj čisto drugačnega ob 19:53 avtor: Tina M
Ko sem nazadnje vzela v roke ta precenjen test, je vseboval nesmiselna vprašanja kot so:
detergent = ___________________________________
če ni črno, je ___________________
in podobno. Vseboval je tudi slikovne naloge kot je ravnanje likov in odd one out oz. “izloči izjemo”.
Ker smo ga nekako MORALI opravljati vsi, sem zadevo odpisala z najmanjšim možnim zanimanjem ter se po koncu “testiranja” svoje inteligence spraševala o veljavnosti teh testov. Testirajo nas kao tudi pred vstopom v srednjo šolo v smislu “a si sposoben za gimnazijo ali si bolj mizar?” in kao strokovno zanalizirajo tvoje sposobnosti za določen poklic.
Kaj če bi dali detergent za zdefinirat bushmanu? Ne bi znal, torej je neinteligentno bitje. ??
Če ni črno je belo?? Zakaj ne bi bilo rumeno? Bog je ustvaril rumeno barvo, ki ni črna, torej je lahko tudi rumeno. Bi mi moj rumen odgovor znižal kvocient za deset točk? “AA! Katastrofa! Ne ve, da je BELO! “
Če ni slano, je _____________. Hmm… grenko? NE! Sladko! Šment…spet se mi je znižal IQ.
Če bi postavili nalogo z liki in “izloči izjemo” kakemu Indijancu… bi izločil ravno smreko od breze, hrasta in lipe? Mislim, da ne. Je zato manj inteligenten? Hmm… bo že držalo, ane!
Ne pustite, da vas testi inteligence zavedejo… saj niti ne merijo inteligence. Če imate visoko številko (kot Iris Mulej), se z njo lahko obrišete pod nosom, saj ne pomeni nič (kar je ravno tako vidno na Iris Mulej). Khm…did I say that?
Inteligenčni testi lahko kvečjemu merijo izkušnje. Če imaš izkušnjo z detergentom, boš inteligenten. Če imaš izkušnjo, da svet vidiš le črno-belo, boš inteligenten. In je gimnazija primerna za tebe in lahko boš zdravnik. Yeiiii!
Me zanima, za kako butaste bi nas imeli Aborigini, Indijanci ali Bushmani, ko jim ne bi znali v testu razložiti, da krošnja drevesa včasih valovi, ker jo v bistvu trese naš prednik in ne neki veter.
Permalink
14.04.2008
Objavljeno v Aktualno, Me Myself I, Nekaj čisto drugačnega ob 22:17 avtor: Tina M
Rada hodim v kino in edino, kar mi lahko pokvari filmski feeling v soboto zvečer je idiot v kinu. Idiot, ki se ne zna obnašati in misli, da je v dvorani sam.
Čeprav najbolj uživam, kadar je polovica (ali še večji delež) dvorane prazne, kadar je v njej mir, kadar se sliši le film in kadar na sedežih nisem stlačena med svojim fantom na levi in kakim prerazkomotenim tujcem na desni vem, da vedno ne morem naleteti na tako situacijo. Sploh v soboto in sploh v soboto zvečer.
Že ob vhodu v dvorano zaslišim bedaka, ki se dere “Uuuuu kakšen dober film” v prazno platno in svoji punci meče kokice v usta “ujem kšnoooo, ujem kšnoooo” in ona njemu nazaj kokodajsa “čaki, da pojeeeeem do koncaaa”. Fakof!
Usedem se.
Ko že pomislim, da bom na desni imela prazen sedež in da bom nanj lahko odložila svoje stvari, ki mi jih ne bo treba držati v roki, se poleg mene šele ob začetku filma butne na stol živahno dekle, ki bi mi lahko v trenutku moje nepazljivosti z ritjo popeštalo ledeni čaj.
“Živahno” je preblaga beseda. Jebeno razposajeno dekle, ki non stop blebeta s svojo kurčevo kolegico. Odide. Ni je dvajset minut. Pride nazaj z vrečo hamburgerjev iz McDonaldsa, da zasmradi celo četrtino dvorane in me ob večerji veselo buta v roko. Ko opravi z jedačo, vsakih deset minut prižiga telefon… “če bo slučajn Matej pisov!” dddd, itakkk, fakof!
Oglasi se idiot s punco od prej in butne eno šalo za celo dvorano… ki seveda ne umira od smeha.
No, Matej ne piše. Piše pa Sara, ki je baje “ful najedavska in zahrbtna, pizda je blesava”.
Ob napadu smeha se začne moja razposajena soseda skorajda dušiti. Ne ob smehu, ki ga je sprožil film. Ob smehu, ki ga je sprožila kolegica z blesavo pripombo, kako njenemu psu binglja lulček.
Meni pa gre cel čas po glavi vprašanje, kdaj bodo pred vhodom v kino izobesili znak:
IDIOTOM VSTOP PREPOVEDAN!
Permalink
31.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Nekaj čisto drugačnega ob 21:14 avtor: Tina M
Zaradi narave mojega dela in zaradi vedno večje nagajivosti otrok se včasih ne glede na etiko vprašam, kako na določenega otroka gledajo lastni starši. Meni bi se - iskreno in brez nekega pretvarjanja o tem, kako so vsi otroci nedolžni in v veselje odraslim in oh in sploh - ob nekaterih odprla glava. Toliko dretja, toliko trme, toliko nesramnosti, toliko povzročanja težav in toliko zlobe bi v meni sprožilo željo, da se lastnemu otroku odpovem.
Rada jih imam vse po vrsti od prvega do zadnjega… vendar se ob koncu delavnika, ko mi gre po glavi le še postelja in počitek, ne bi več z njimi ukvarjala :)
Sprašujem se, kako zadovoljna je mama z otrokom, ki domov prinaša enke in dvojke. Sprašujem se, kako zadovoljni so starši z otrokom, ki zabrede v slabo družbo, nikogar ne spoštuje niti doma niti v šoli in totalno propade kljub prizadevanjem staršev. Starševska ljubezen ne pozna meja in to mi je jasno kot beli dan. Vendar ne predstavljam si sebe v bodočnosti v kaki taki situaciji in vem, da bi bila zelo razočarana, če mi lasten otrok ne bi prinašal veselja, temveč samo žalost iz dneva v dan.
Spraševala bi se, kje sem ga polomila.
Kaj pa simpatičnost po drugi plati? Po zunanji. Je vsak otrok svojemu staršu simpatičen na videz? Verjetno je, saj je glavno da je zdrav. Pa reakcije drugih?
Primer #1:
A in B se srečata po dolgem času…
A: “Hejjj, dolgo te nisem videla, kako si kaj, kaj je novega?”
B, ki pred sabo poriva otroški voziček, odgovori: “Paaa…”
A pogleda v voziček: “Aaa…to je tvoj mali…joj, kakšen cukerček…zrastel bo v pravega heartbreakerja, jaja…poznamo mi take, ane mali? Ja, kako si ti lepi. Ja, prav lepi si. itd”
Primer #2:
A in B se srečata po dolgem času…
A: “Hejjj, dolgo te nisem videla, kako si kaj, kaj je novega?”
B, ki pred sabo poriva otroški voziček, odgovori: “Paaa…”
A pogleda v voziček: “Aaa…to je tvoj mali…hm….in kako kaj služba?”
Pa naj zaključim z lepo mislijo: Otroci so naše največje bogastvo.
Permalink
28.03.2008
Objavljeno v Nekaj čisto drugačnega ob 21:29 avtor: Tina M
Moja glava štrajka, boli in nič ji ne pride do živega. Vanjo se je naselil glavobol, ki je ne pusti pri miru že od včeraj zvečer.
Poskusila sem vse - kava, počivanje, spanje in Aspirin Migrin. Glavobol trmasto zmaguje.
Bolečina se poveča vsakič, kadar se sklonim ali grem na wc. Smešno, vendar resnično.
Vsak nasvet je več kot dobrodošel in bo preizkušen…
Permalink
28.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Me Myself I, Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 20:02 avtor: Tina M
Ker živimo v družbi, kjer si vsak lahko izmisli stranko, jo bom organizirala tudi sama. Ustanovila (oz. ponovno obudila) bom komunistično stranko Slovenije oz. KSS.
Moj plan bo vseboval nacionalizacijo, torej zavzemala se bom za odvzem prevelikega premoženja podjetnikov, ter ga podelila med ljudi. Veljala bo enakopravna družba in vsi bodo imeli iste pravice. Vse bo last družbe in odpravila bom brezposelnost ter revščino.
Računam na veliko podporo članov, posebej tistih, ki jim individualizem ter kapitalizem ne dišita ter se nikakor ne morejo navaditi na njune razmere. Predvidevam tudi, da se bo s takim sistemom v Sloveniji odpravila zakompleksanost, ki jo je prinesel EU-sindrom, katerega marsikje po svetu niti ne poznajo.
V primeru zmage bi vse ostale stranke ukinila, saj bi bile odvečne in bi le zaman poskušale soliti pamet ter narod nahujskati proti mojim krasnim idejam, ki bi mu ne le obljubljale srečno življenje, temveč ga dejansko zrealizirale.
Ljudje se med seboj ne bi več sovražili ter si zavidali, saj si niti ne bi imeli česa zavidati.
Slovenija bi postala prijaznejša in bolj humana do vsakega državljana.
.jpg)
Permalink
13.03.2008
Objavljeno v Me Myself I, Nekaj čisto drugačnega ob 21:51 avtor: Tina M
Res ga ne maram. Ne maram, ko mi nekdo nekaj muti. Vedno sem imela rada iskrenost in direktnost, ovinkarjenje, izmikanje, mutenje in laganje pa so stvari, ki mi gredo na bruhanje.
Če se mi učenec zlaže ali pa to poskuša, bo sigurno celo uro zaskrbljen, kaj bom z njim in njegovo lažjo naredila. Pa ne zato, ker je zamudil k pouku, ampak zato, ker se je zlagal, da se je pogovarjal z “učiteljico matematike” ali “ravnateljico” ali kaj podobnega.
Laganje in prekrivanje sta sranje.
Najbolj pa me prizadane, če to izvede oseba, ki jo imam rada ali oseba, ki mi je blizu. V takem primeru me laž in neiskrenost prizadaneta tako zelo, da čutim bolečino v srcu in željo po brcanju. Tako zelo me prizadane, da se kljub opravičilu trudim tej osebi ne primazati ti. henrija (beri: klofuta na zatilje, da mu zbije lase en meter naprej) vsakič, kadar mi umazana laž ali prekrivanje pride na pamet. Kaj takega s težavo pozabim.
Verjetno je bog človeku to blesavo sposobnost vcepil za kazen. Evam zato, ker so nasedle lažnjivi kači in Adamom zato, ker so nasedli lažnjivi Evi.
Permalink
12.03.2008
Objavljeno v Aktualno, Kdo mi zna pojasnit to?, Nekaj čisto drugačnega, Zabava ob 19:10 avtor: Tina M
Čeprav nisem učitelj slovenskega jezika, se nimam za hudega slovenista (ja, slovenista… ne slavista) in nisem prebrala vseh knjig v slovenskem jeziku vem, da sta besedi “Hrvatje” in “Amerikanci” dva izraza, ki prej omenjenim strokovnjakom dvignejo pokonci telesne kocine.
Se ne reče Hrvati in Američani?
Permalink
